Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah.Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah.Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah. Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prve v kakšni socialistični državi, še danes velja, da so bile produkt bosanske samozavesti in slovenske pameti. Sarajevo je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo popolno preobrazbo. Zgradili ali rekonstruirali so celotno mestno in športno infrastrukturo. Na gorah in planotah v okolici Sarajeva so postavili najsodobnejši skakalnici in stezo za bob in sankanje, v neprehodnih gozdovih so uredili tekaške steze, na divji gori Bjelašnici pa proge za moške alpske discipline. Vse to po zaslugi slovenskih konstruktorjev in traserjev. Slovenski športni delavci so bili vodje tekmovanj na večini prizorišč ZOI 84, enako velja za urejevalce prog, ki so kot prostovoljci nemalokrat delali v obupnih vremenskih razmerah. TV Ljubljana, ki je imela največ izkušenj z neposrednimi prenosi v zimskih športih, je odigrala pomembno mentorsko vlogo pri usposabljanju ekip drugih JRT centrov. Na vseh prizoriščih je bilo kar 96 kamer JRT-ja. Otvoritveno slovesnost je prenašala TV Sarajevo z vsega osmimi kamerami. Sanda Dubravčić je bila prva ženska, ki je prižgala ogenj na zimskih olimpijskih igrah. Televizijske prenose si je ogledalo več 2 milijarde gledalcev. Slovenija je pustila močan pečat tudi v tekmovalnem delu ZOI 84. Križaj in Ulaga, edina favorita za medalje, sta razočarala, zablestel pa je Jure Franko, ki je s srebrno medaljo v veleslalomu rešil jugoslovansko čast. Igre so se končale s pozitivno bilanco in Sarajevo je dobilo dobre temelje za razvoj športnega turizma. Igre so močno dvignile mednarodni rating socialistične Jugoslavije in navkljub težki politično ekonomski situaciji državo prikazale v povsem drugačni luči. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Leta 2020 ob 30. obletnici oddaje Radio Ga Ga je nastal dokumentarni film, ki predstavlja vpogled v delovanje oddaje in razumevanje, kako je nastala, se spreminjala in se ustalila v današnji obliki. Uporabljeni so video arhivski posnetki iz prvih let, kjer ob Sašu Hribarju, ki je od vsega začetka duša, energija in motor oddaje, v etru sodeluje tudi Emil Filipčič in ostali začetniki te izjemne radijske oddaje. Poleg posnetkov oddaj iz različnih časovnih obdobij v filmu sodelujejo tudi nekateri ustvarjalci ter liki, ki so jih in jih še vedno imitira ekipa Radia Ga Ga. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Leta 2020 ob 30. obletnici oddaje Radio Ga Ga je nastal dokumentarni film, ki predstavlja vpogled v delovanje oddaje in razumevanje, kako je nastala, se spreminjala in se ustalila v današnji obliki. Uporabljeni so video arhivski posnetki iz prvih let, kjer ob Sašu Hribarju, ki je od vsega začetka duša, energija in motor oddaje, v etru sodeluje tudi Emil Filipčič in ostali začetniki te izjemne radijske oddaje. Poleg posnetkov oddaj iz različnih časovnih obdobij v filmu sodelujejo tudi nekateri ustvarjalci ter liki, ki so jih in jih še vedno imitira ekipa Radia Ga Ga. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Čeprav od zadnje oddaje iz serije Poglej in zadeni mineva že 25 let, pa je v srcih gledalcev še vedno zapisana kot ena najboljših v zgodovini razvedrilnih oddaj pri nas. Tokratna oddaja prinaša dokumentarni pogled nanjo tako s strani ustvarjalcev, nastopajočih kot tudi gledalcev. V oddaji se bomo spomnili nastopov nekaterih najbolj znanih svetovnih glasbenih imen iz '70, '80 in '90 ih let 20. stoletja. Ne nazadnje pa boste v oddaji videli tudi šopek slovenskih lepotic, ki so v začetku 90. let začele kariero prav v tej oddaji, med njimi tudi Melanija Knavs, danes Trump.
Čeprav od zadnje oddaje iz serije Poglej in zadeni mineva že 25 let, pa je v srcih gledalcev še vedno zapisana kot ena najboljših v zgodovini razvedrilnih oddaj pri nas. Tokratna oddaja prinaša dokumentarni pogled nanjo tako s strani ustvarjalcev, nastopajočih kot tudi gledalcev. V oddaji se bomo spomnili nastopov nekaterih najbolj znanih svetovnih glasbenih imen iz '70, '80 in '90 ih let 20. stoletja. Ne nazadnje pa boste v oddaji videli tudi šopek slovenskih lepotic, ki so v začetku 90. let začele kariero prav v tej oddaji, med njimi tudi Melanija Knavs, danes Trump.
Dokumentarni film Avsenik za Slovenijo se osredotoča na pomen in vpliv Avsenikove glasbe na slovensko kulturno, in širše, narodnostno identiteto. O tem pričajo Slovenci na avstrijskem Koroškem in na tržaškem krasu. Fenomen glasbe Ansambla bratov Avsenik je na slovenskem prostoru prisoten že desetletja, njegov pomen pa se ni zmanjšal niti z razpustitvijo ansambla, kot tudi ne z odhodom Slavka Avsenika julija lani. Film prikazuje tudi, kako ga na novo odkrivajo generacij mladih, pomembno težo pa mu pripisujejo tudi strokovni krogi iz drugih glasbenih zvrsti, ki so sicer do narodnozabavne glasbe zadržani. Glasba bratov Avsenik je torej več kot samo glasba. Za seboj vleče pridih ponosa in utrjuje slovensko prepoznavnost v srednjeevropskem prostoru. Avtor filma je Igor Pirkovič
Dokumentarni film Avsenik za Slovenijo se osredotoča na pomen in vpliv Avsenikove glasbe na slovensko kulturno, in širše, narodnostno identiteto. O tem pričajo Slovenci na avstrijskem Koroškem in na tržaškem krasu. Fenomen glasbe Ansambla bratov Avsenik je na slovenskem prostoru prisoten že desetletja, njegov pomen pa se ni zmanjšal niti z razpustitvijo ansambla, kot tudi ne z odhodom Slavka Avsenika julija lani. Film prikazuje tudi, kako ga na novo odkrivajo generacij mladih, pomembno težo pa mu pripisujejo tudi strokovni krogi iz drugih glasbenih zvrsti, ki so sicer do narodnozabavne glasbe zadržani. Glasba bratov Avsenik je torej več kot samo glasba. Za seboj vleče pridih ponosa in utrjuje slovensko prepoznavnost v srednjeevropskem prostoru. Avtor filma je Igor Pirkovič
Film Charlatan Magnifique je zabaven preplet odlične glasbe, spontanih in komičnih situacij ter komentarjev ključnih akterjev v Magnificovem življenju. V filmu scenaristke in režiserke Maje Pavlin se sprehodimo skozi Magnificovo bogato, razgibano in uspešno kariero – od konca 80-ih, ko je svojo glasbeno pot začel z zasedbo U'REDU, prek solo kariere, v kateri so nastali mnogi hiti, kot so 24.000 bacci, Kdo je Čefur, Halo gospodična, Silvija in številne druge, pa vse do podpisa pogodbe z multinacionalko Sony, svetovnega uspeha s skladbo Hir Aj Kam Hir Aj Go in ustvarjanja filmske glasbe, ki v Srbiji s filmom Montevideo, Bog te video dosega himnični status. Magnificovo popularnost na Balkanu nam v dokumentarcu med sogovorniki kot so žena Barbara, Schatzi, Marko Miladinović, Jonas Žnidaršič, Damjan Kozole, Sestre ... pomagata razumeti tudi njegova velika prijatelja – glasbenik in filozof Rambo Amadeus ter igralec in režiser najbolj gledanega srbskega filma zadnjih 20 let Dragan Bjelogrlić.
Film Charlatan Magnifique je zabaven preplet odlične glasbe, spontanih in komičnih situacij ter komentarjev ključnih akterjev v Magnificovem življenju. V filmu scenaristke in režiserke Maje Pavlin se sprehodimo skozi Magnificovo bogato, razgibano in uspešno kariero – od konca 80-ih, ko je svojo glasbeno pot začel z zasedbo U'REDU, prek solo kariere, v kateri so nastali mnogi hiti, kot so 24.000 bacci, Kdo je Čefur, Halo gospodična, Silvija in številne druge, pa vse do podpisa pogodbe z multinacionalko Sony, svetovnega uspeha s skladbo Hir Aj Kam Hir Aj Go in ustvarjanja filmske glasbe, ki v Srbiji s filmom Montevideo, Bog te video dosega himnični status. Magnificovo popularnost na Balkanu nam v dokumentarcu med sogovorniki kot so žena Barbara, Schatzi, Marko Miladinović, Jonas Žnidaršič, Damjan Kozole, Sestre ... pomagata razumeti tudi njegova velika prijatelja – glasbenik in filozof Rambo Amadeus ter igralec in režiser najbolj gledanega srbskega filma zadnjih 20 let Dragan Bjelogrlić.
Film Charlatan Magnifique je zabaven preplet odlične glasbe, spontanih in komičnih situacij ter komentarjev ključnih akterjev v Magnificovem življenju. V filmu scenaristke in režiserke Maje Pavlin se sprehodimo skozi Magnificovo bogato, razgibano in uspešno kariero – od konca 80-ih, ko je svojo glasbeno pot začel z zasedbo U'REDU, prek solo kariere, v kateri so nastali mnogi hiti, kot so 24.000 bacci, Kdo je Čefur, Halo gospodična, Silvija in številne druge, pa vse do podpisa pogodbe z multinacionalko Sony, svetovnega uspeha s skladbo Hir Aj Kam Hir Aj Go in ustvarjanja filmske glasbe, ki v Srbiji s filmom Montevideo, Bog te video dosega himnični status. Magnificovo popularnost na Balkanu nam v dokumentarcu med sogovorniki kot so žena Barbara, Schatzi, Marko Miladinović, Jonas Žnidaršič, Damjan Kozole, Sestre ... pomagata razumeti tudi njegova velika prijatelja – glasbenik in filozof Rambo Amadeus ter igralec in režiser najbolj gledanega srbskega filma zadnjih 20 let Dragan Bjelogrlić.
Film Charlatan Magnifique je zabaven preplet odlične glasbe, spontanih in komičnih situacij ter komentarjev ključnih akterjev v Magnificovem življenju. V filmu scenaristke in režiserke Maje Pavlin se sprehodimo skozi Magnificovo bogato, razgibano in uspešno kariero – od konca 80-ih, ko je svojo glasbeno pot začel z zasedbo U'REDU, prek solo kariere, v kateri so nastali mnogi hiti, kot so 24.000 bacci, Kdo je Čefur, Halo gospodična, Silvija in številne druge, pa vse do podpisa pogodbe z multinacionalko Sony, svetovnega uspeha s skladbo Hir Aj Kam Hir Aj Go in ustvarjanja filmske glasbe, ki v Srbiji s filmom Montevideo, Bog te video dosega himnični status. Magnificovo popularnost na Balkanu nam v dokumentarcu med sogovorniki kot so žena Barbara, Schatzi, Marko Miladinović, Jonas Žnidaršič, Damjan Kozole, Sestre ... pomagata razumeti tudi njegova velika prijatelja – glasbenik in filozof Rambo Amadeus ter igralec in režiser najbolj gledanega srbskega filma zadnjih 20 let Dragan Bjelogrlić.
V vseslovenski akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna 2022 je Turistična zveza Slovenije izbirala najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, glampinge, hostle in tematske poti ter mestna, trška in vaška jedra. Državna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij (krajinarji, geografi, turistični delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi) je s pomočjo ocenjevalnih listov ocenila posamezne kandidate v kategorijah. Mojca Mavec je obiskala slovenska mesta, ki so bila najbolje ocenjena. Rdeča nit letošnjega natečaja je slogan Kjer je zdravje doma, s čimer želijo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija država, v kateri velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo.
V vseslovenski akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna 2022 je Turistična zveza Slovenije izbirala najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, glampinge, hostle in tematske poti ter mestna, trška in vaška jedra. Državna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij (krajinarji, geografi, turistični delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi) je s pomočjo ocenjevalnih listov ocenila posamezne kandidate v kategorijah. Mojca Mavec je obiskala slovenska mesta, ki so bila najbolje ocenjena. Rdeča nit letošnjega natečaja je slogan Kjer je zdravje doma, s čimer želijo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija država, v kateri velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo.
Skupina Laibach je novembra 2004, takoj po vnovični izvolitvi Georgea W. Busha za predsednika – to je vse svobodomiselne Američane zelo razburilo –, odšla na svojo četrto ameriško turnejo. Koncerte je imela predvsem v mestih "demokratičnih" ameriških zveznih držav in Kanadi. Turneja je imela tudi ideološki naboj in je odsevala povolilno razočaranje. Takratnih aktualnih razmer v svetu, zlasti pa v ZDA, niso izražali le glasba in pamfleti članov skupine, temveč tudi obiskovalci koncertov in mimoidoči.
Skupina Laibach je novembra 2004, takoj po vnovični izvolitvi Georgea W. Busha za predsednika – to je vse svobodomiselne Američane zelo razburilo –, odšla na svojo četrto ameriško turnejo. Koncerte je imela predvsem v mestih "demokratičnih" ameriških zveznih držav in Kanadi. Turneja je imela tudi ideološki naboj in je odsevala povolilno razočaranje. Takratnih aktualnih razmer v svetu, zlasti pa v ZDA, niso izražali le glasba in pamfleti članov skupine, temveč tudi obiskovalci koncertov in mimoidoči.
Dokumentarni film »PETdeset - Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan skozi čute« je nastal v produkciji SKPD Frančišek B. Sedej ob okrogli obletnici priznanega in priljubljenega festivala narodno zabavne glasbe. V njem mladi obrazi pripovedujejo svoje doživljanje Festivala, ki mu v prvi vrsti prisluhnemo, ga vidimo, lahko celo tipamo in še vonjamo ter seveda okusimo. A vendarle tako doživljanje Festivala ne gre samo skozi naše čute, gre seveda tudi skozi naša srca.
Dokumentarni film »PETdeset - Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan skozi čute« je nastal v produkciji SKPD Frančišek B. Sedej ob okrogli obletnici priznanega in priljubljenega festivala narodno zabavne glasbe. V njem mladi obrazi pripovedujejo svoje doživljanje Festivala, ki mu v prvi vrsti prisluhnemo, ga vidimo, lahko celo tipamo in še vonjamo ter seveda okusimo. A vendarle tako doživljanje Festivala ne gre samo skozi naše čute, gre seveda tudi skozi naša srca.
Prihaja dolgo pričakovani glasbeni celovečerni dokumentarec ”TABU - ZGODBA ZA JUTRI”. Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi glasbeni skupini, ki po letih truda, vztrajnosti in unikatne ustvarjalnosti končno uživa v aplavzih zveste publike in polnih dvoranah? To je vprašanje, ki si ga v prihajajočim dokumentarcu o legendarni slovenski glasbeni skupini ”TABU”, zastavlja režiser Rudi Uran (avtor glasbenih dokumentarcev o Zoranu Predinu in Živih legendah, Buldožerih, Vladi Divljanu, Mi2). Film je nastajal več kot leto dni in ponuja iskren vpogled v ozadja vzponov in padcev, ki so zaznamovali njihovo 20-letno kariero. Razkriva tiste zgodbe, zaradi katerih so nastali njihovi največji hiti in teh je res veliko. Ponuja doživetje na koncertih, zaodrja in snemanju videospota. Poseben pogled v njihovo glasbeno ustvarjanje dodajo različni gostje iz glasbenega sveta, ki s svojimi pogledi in razmišljanji umestijo Tabuje na vidno mesto slovenske glasbene scene. Člani benda brez zavor spregovorijo o prelomnih trenutkih, ki so vplivali na njihove osebne odnose in na njihov glasbeni razvoj. Dokumentarec išče ozadja in vzroke za odhoda, ki sta skupino Tabu skoraj pripelja na rob.In redki so bendi, ki takšne in podobno krize preživijo, se poberejo in nadaljujejo z ustvarjanjem. V filmu so nastopili; Eva Beus, Nina Vodopivec, Tina Marinšek, Aleš Beriša, Iztok Melanšek, Primož Štorman, Tomaž Trop, Sandi Trojner, Marjan Pader, Andrej Karoli, Tone Kregar, Peter Bratuša, Marko Vezovišek in drugi.
Prihaja dolgo pričakovani glasbeni celovečerni dokumentarec ”TABU - ZGODBA ZA JUTRI”. Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi glasbeni skupini, ki po letih truda, vztrajnosti in unikatne ustvarjalnosti končno uživa v aplavzih zveste publike in polnih dvoranah? To je vprašanje, ki si ga v prihajajočim dokumentarcu o legendarni slovenski glasbeni skupini ”TABU”, zastavlja režiser Rudi Uran (avtor glasbenih dokumentarcev o Zoranu Predinu in Živih legendah, Buldožerih, Vladi Divljanu, Mi2). Film je nastajal več kot leto dni in ponuja iskren vpogled v ozadja vzponov in padcev, ki so zaznamovali njihovo 20-letno kariero. Razkriva tiste zgodbe, zaradi katerih so nastali njihovi največji hiti in teh je res veliko. Ponuja doživetje na koncertih, zaodrja in snemanju videospota. Poseben pogled v njihovo glasbeno ustvarjanje dodajo različni gostje iz glasbenega sveta, ki s svojimi pogledi in razmišljanji umestijo Tabuje na vidno mesto slovenske glasbene scene. Člani benda brez zavor spregovorijo o prelomnih trenutkih, ki so vplivali na njihove osebne odnose in na njihov glasbeni razvoj. Dokumentarec išče ozadja in vzroke za odhoda, ki sta skupino Tabu skoraj pripelja na rob.In redki so bendi, ki takšne in podobno krize preživijo, se poberejo in nadaljujejo z ustvarjanjem. V filmu so nastopili; Eva Beus, Nina Vodopivec, Tina Marinšek, Aleš Beriša, Iztok Melanšek, Primož Štorman, Tomaž Trop, Sandi Trojner, Marjan Pader, Andrej Karoli, Tone Kregar, Peter Bratuša, Marko Vezovišek in drugi.
Oddaja Prelepa si, bela Ljubljana skozi pogovore gostov obuja spomin na skladbe posvečene Ljubljane in je bila posneta kot uvod v prireditev Poletna noč: Pesmi posvečene Ljubljani. Voditeljica gosti zanimive prebivalce Ljubljane, različne generacije in profile ljudi, ki vsak po svoje zaznamujejo mesto. Besedila pesmi odpirajo zanimive pogovore, skozi katere spoznavamo slovensko prestolnico v drugačni luči.
Oddaja Prelepa si, bela Ljubljana skozi pogovore gostov obuja spomin na skladbe posvečene Ljubljane in je bila posneta kot uvod v prireditev Poletna noč: Pesmi posvečene Ljubljani. Voditeljica gosti zanimive prebivalce Ljubljane, različne generacije in profile ljudi, ki vsak po svoje zaznamujejo mesto. Besedila pesmi odpirajo zanimive pogovore, skozi katere spoznavamo slovensko prestolnico v drugačni luči.
Enkratni sočasni nastop Siddharte x Big Foot Mame na dvojnem odru v areni Stožice je bila ena največjih, če ne kar največja domača glasbena zgodba leta 2016. Projekt, ki je nastal na pobudo producentov Ritma Mladosti (in soustvarjalcev številnih odmevnih regionalnih spektaklov, kot je Ultra Europe v Splitu), potovalne agencije Collegium Mondial, je dva benda, ki sta močno zaznamovala okus četrt stoletja generacij ljubiteljev čistokrvnega rocka, povezal v superskupino, ki ji pri nas še dolgo ne bo para. To enkratno zgodbo o glasbi, ustvarjanju, mladosti in rock 'n' rollu v filmu, polnem vsem znanih glasbenih hitov, boste lahko prvič podoživeli skozi oči snemalcev, ki so Siddharto x Big Foot Mamo spremljali od prvih vaj do triumfa na prizorišču, ki je izziv tudi za največje svetovne glasbenike. Dokumentarec seveda vključuje tudi še neizdane verzije skladb, ki sta jih skupini priredili prav za ta nastop.
Enkratni sočasni nastop Siddharte x Big Foot Mame na dvojnem odru v areni Stožice je bila ena največjih, če ne kar največja domača glasbena zgodba leta 2016. Projekt, ki je nastal na pobudo producentov Ritma Mladosti (in soustvarjalcev številnih odmevnih regionalnih spektaklov, kot je Ultra Europe v Splitu), potovalne agencije Collegium Mondial, je dva benda, ki sta močno zaznamovala okus četrt stoletja generacij ljubiteljev čistokrvnega rocka, povezal v superskupino, ki ji pri nas še dolgo ne bo para. To enkratno zgodbo o glasbi, ustvarjanju, mladosti in rock 'n' rollu v filmu, polnem vsem znanih glasbenih hitov, boste lahko prvič podoživeli skozi oči snemalcev, ki so Siddharto x Big Foot Mamo spremljali od prvih vaj do triumfa na prizorišču, ki je izziv tudi za največje svetovne glasbenike. Dokumentarec seveda vključuje tudi še neizdane verzije skladb, ki sta jih skupini priredili prav za ta nastop.
V posebni silvestrski kuharski oddaji bo Mojca Mavec raziskovala svet grške kulinarike. Skupaj s Savino Atai, skrbnico za sijaj in zdravje žensk, in njenim grškim zaročencem Giorgosom Parasirisom bo pripravljala preproste in okusne prigrizke, ki jih boste svojim gostom z največjim veseljem postregli v najdaljši noči v letu. Savina bo recepte začinila z nasveti o zdravem načinu življenja, Giorgos bo dodal kanček grškega patosa, Mojca pa bo v družbi zaljubljenega kuharskega para ugotovila, da gre – tako kot ljubezen – tudi silvestrovo skozi želodec!
V posebni silvestrski kuharski oddaji bo Mojca Mavec raziskovala svet grške kulinarike. Skupaj s Savino Atai, skrbnico za sijaj in zdravje žensk, in njenim grškim zaročencem Giorgosom Parasirisom bo pripravljala preproste in okusne prigrizke, ki jih boste svojim gostom z največjim veseljem postregli v najdaljši noči v letu. Savina bo recepte začinila z nasveti o zdravem načinu življenja, Giorgos bo dodal kanček grškega patosa, Mojca pa bo v družbi zaljubljenega kuharskega para ugotovila, da gre – tako kot ljubezen – tudi silvestrovo skozi želodec!