Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – razvedrilni
Ob 30. obletnici oddaje Radio Ga Ga je nastal dokumentarni film, ki predstavlja vpogled v delovanje oddaje in razumevanje, kako je nastala, se spreminjala in se ustalila v današnji obliki. Uporabljeni so video arhivski posnetki iz prvih let, kjer ob Sašu Hribarju, ki je od vsega začetka duša, energija in motor oddaje, v etru sodeluje tudi Emil Filipčič in ostali začetniki te izjemne radijske oddaje. Poleg posnetkov oddaj iz različnih časovnih obdobij v filmu sodelujejo tudi nekateri ustvarjalci ter liki, ki so jih in jih še vedno imitira ekipa Radia Ga Ga. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Ob 30. obletnici oddaje Radio Ga Ga je nastal dokumentarni film, ki predstavlja vpogled v delovanje oddaje in razumevanje, kako je nastala, se spreminjala in se ustalila v današnji obliki. Uporabljeni so video arhivski posnetki iz prvih let, kjer ob Sašu Hribarju, ki je od vsega začetka duša, energija in motor oddaje, v etru sodeluje tudi Emil Filipčič in ostali začetniki te izjemne radijske oddaje. Poleg posnetkov oddaj iz različnih časovnih obdobij v filmu sodelujejo tudi nekateri ustvarjalci ter liki, ki so jih in jih še vedno imitira ekipa Radia Ga Ga. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Dokumentarci – razvedrilni
Podarim dobim, akcija zbiranja pomoči športnikom (1984 - 1997), velja za družbeni, športni in marketinški fenomen novejše slovenske zgodovine. Film govori o nastanku akcije, o ljudeh, ki so si jo izmislili in realizirali, o neverjetnih številkah prodanih darilnih kartic, o socializmu in športnem amaterizmu in dveh različnih generacijah smučarjev, ki so sodelovali v tej kultni akciji. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Podarim dobim, akcija zbiranja pomoči športnikom (1984 - 1997), velja za družbeni, športni in marketinški fenomen novejše slovenske zgodovine. Film govori o nastanku akcije, o ljudeh, ki so si jo izmislili in realizirali, o neverjetnih številkah prodanih darilnih kartic, o socializmu in športnem amaterizmu in dveh različnih generacijah smučarjev, ki so sodelovali v tej kultni akciji. Scenarij in režija: Bojan Krajnc
Dokumentarci – razvedrilni
V vseslovenski akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna 2022 je Turistična zveza Slovenije izbirala najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, glampinge, hostle in tematske poti ter mestna, trška in vaška jedra. Državna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij (krajinarji, geografi, turistični delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi) je s pomočjo ocenjevalnih listov ocenila posamezne kandidate v kategorijah. Mojca Mavec je obiskala slovenska mesta, ki so bila najbolje ocenjena. Rdeča nit letošnjega natečaja je slogan Kjer je zdravje doma, s čimer želijo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija država, v kateri velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo.
V vseslovenski akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna 2022 je Turistična zveza Slovenije izbirala najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, glampinge, hostle in tematske poti ter mestna, trška in vaška jedra. Državna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij (krajinarji, geografi, turistični delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi) je s pomočjo ocenjevalnih listov ocenila posamezne kandidate v kategorijah. Mojca Mavec je obiskala slovenska mesta, ki so bila najbolje ocenjena. Rdeča nit letošnjega natečaja je slogan Kjer je zdravje doma, s čimer želijo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija država, v kateri velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo.
Dokumentarci – razvedrilni
Dokumentarni film Golica je zgodba o sloviti instrumentalni skladbi, ki je po nekaterih navedbah največkrat izvajana skladba na svetu. To je zgodba o dobri dve minuti dolgi pesmi, ki se je porodila na nočnem delu v tovarni in naredila neverjetno pot po plesiščih, koncertnih dvoranah ter radijskih in televizijskih postajah ter tudi skoraj šestdeset let po nastanku ostala živa v vseh mogočih priredbah. Igrano-dokumentarni film kar se da zvesto obnavlja zgodbo Golice skozi pripoved osrednjih akterjev ter njunih najbližjih sodelavcev. To je tudi zgodba o enem od evropskih najprepoznavnejših narodno zabavnih ansamblov, o Ansamblu bratov Avsenik. Slavko Avsenik je skupaj z bratom Vilkom in svojimi muzikanti uvedel lasten slog in postal glasbeni pojem. Film je tudi zgodba o razvoju narodno zabavne glasbe v drugi polovici prejšnjega stoletja v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, o nastajanju zabavne glasbene industrije in njenem razvoju prek industrije plošč. Je zgodba o družini, v kateri kraljuje glasba, je zgodba o ljudeh, ki jim je ansambel bratov Avsenik igral, je zgodba o napornih turnejah, ki si jih ne moremo več predstavljati. Je zgodba o radiu in o iskanju tistega posebnega zvena. Vse to ob zaradi ene same pesmi, ki jo lahko ponovimo neštetokrat in vsakokrat zazveni kot nova.
Dokumentarni film Golica je zgodba o sloviti instrumentalni skladbi, ki je po nekaterih navedbah največkrat izvajana skladba na svetu. To je zgodba o dobri dve minuti dolgi pesmi, ki se je porodila na nočnem delu v tovarni in naredila neverjetno pot po plesiščih, koncertnih dvoranah ter radijskih in televizijskih postajah ter tudi skoraj šestdeset let po nastanku ostala živa v vseh mogočih priredbah. Igrano-dokumentarni film kar se da zvesto obnavlja zgodbo Golice skozi pripoved osrednjih akterjev ter njunih najbližjih sodelavcev. To je tudi zgodba o enem od evropskih najprepoznavnejših narodno zabavnih ansamblov, o Ansamblu bratov Avsenik. Slavko Avsenik je skupaj z bratom Vilkom in svojimi muzikanti uvedel lasten slog in postal glasbeni pojem. Film je tudi zgodba o razvoju narodno zabavne glasbe v drugi polovici prejšnjega stoletja v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, o nastajanju zabavne glasbene industrije in njenem razvoju prek industrije plošč. Je zgodba o družini, v kateri kraljuje glasba, je zgodba o ljudeh, ki jim je ansambel bratov Avsenik igral, je zgodba o napornih turnejah, ki si jih ne moremo več predstavljati. Je zgodba o radiu in o iskanju tistega posebnega zvena. Vse to ob zaradi ene same pesmi, ki jo lahko ponovimo neštetokrat in vsakokrat zazveni kot nova.
Dokumentarci – razvedrilni
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Dokumentarci – razvedrilni
Skupina Laibach je novembra 2004, takoj po vnovični izvolitvi Georgea W. Busha za predsednika – to je vse svobodomiselne Američane zelo razburilo –, odšla na svojo četrto ameriško turnejo. Koncerte je imela predvsem v mestih "demokratičnih" ameriških zveznih držav in Kanadi. Turneja je imela tudi ideološki naboj in je odsevala povolilno razočaranje. Takratnih aktualnih razmer v svetu, zlasti pa v ZDA, niso izražali le glasba in pamfleti članov skupine, temveč tudi obiskovalci koncertov in mimoidoči.
Skupina Laibach je novembra 2004, takoj po vnovični izvolitvi Georgea W. Busha za predsednika – to je vse svobodomiselne Američane zelo razburilo –, odšla na svojo četrto ameriško turnejo. Koncerte je imela predvsem v mestih "demokratičnih" ameriških zveznih držav in Kanadi. Turneja je imela tudi ideološki naboj in je odsevala povolilno razočaranje. Takratnih aktualnih razmer v svetu, zlasti pa v ZDA, niso izražali le glasba in pamfleti članov skupine, temveč tudi obiskovalci koncertov in mimoidoči.
Dokumentarci – razvedrilni
Dokumentarni film »PETdeset - Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan skozi čute« je nastal v produkciji SKPD Frančišek B. Sedej ob okrogli obletnici priznanega in priljubljenega festivala narodno zabavne glasbe. V njem mladi obrazi pripovedujejo svoje doživljanje Festivala, ki mu v prvi vrsti prisluhnemo, ga vidimo, lahko celo tipamo in še vonjamo ter seveda okusimo. A vendarle tako doživljanje Festivala ne gre samo skozi naše čute, gre seveda tudi skozi naša srca.
Dokumentarni film »PETdeset - Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan skozi čute« je nastal v produkciji SKPD Frančišek B. Sedej ob okrogli obletnici priznanega in priljubljenega festivala narodno zabavne glasbe. V njem mladi obrazi pripovedujejo svoje doživljanje Festivala, ki mu v prvi vrsti prisluhnemo, ga vidimo, lahko celo tipamo in še vonjamo ter seveda okusimo. A vendarle tako doživljanje Festivala ne gre samo skozi naše čute, gre seveda tudi skozi naša srca.
Dokumentarci – razvedrilni
Prihaja dolgo pričakovani glasbeni celovečerni dokumentarec ”TABU - ZGODBA ZA JUTRI”. Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi glasbeni skupini, ki po letih truda, vztrajnosti in unikatne ustvarjalnosti končno uživa v aplavzih zveste publike in polnih dvoranah? To je vprašanje, ki si ga v prihajajočim dokumentarcu o legendarni slovenski glasbeni skupini ”TABU”, zastavlja režiser Rudi Uran (avtor glasbenih dokumentarcev o Zoranu Predinu in Živih legendah, Buldožerih, Vladi Divljanu, Mi2). Film je nastajal več kot leto dni in ponuja iskren vpogled v ozadja vzponov in padcev, ki so zaznamovali njihovo 20-letno kariero. Razkriva tiste zgodbe, zaradi katerih so nastali njihovi največji hiti in teh je res veliko. Ponuja doživetje na koncertih, zaodrja in snemanju videospota. Poseben pogled v njihovo glasbeno ustvarjanje dodajo različni gostje iz glasbenega sveta, ki s svojimi pogledi in razmišljanji umestijo Tabuje na vidno mesto slovenske glasbene scene. Člani benda brez zavor spregovorijo o prelomnih trenutkih, ki so vplivali na njihove osebne odnose in na njihov glasbeni razvoj. Dokumentarec išče ozadja in vzroke za odhoda, ki sta skupino Tabu skoraj pripelja na rob.In redki so bendi, ki takšne in podobno krize preživijo, se poberejo in nadaljujejo z ustvarjanjem. V filmu so nastopili; Eva Beus, Nina Vodopivec, Tina Marinšek, Aleš Beriša, Iztok Melanšek, Primož Štorman, Tomaž Trop, Sandi Trojner, Marjan Pader, Andrej Karoli, Tone Kregar, Peter Bratuša, Marko Vezovišek in drugi.
Prihaja dolgo pričakovani glasbeni celovečerni dokumentarec ”TABU - ZGODBA ZA JUTRI”. Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi glasbeni skupini, ki po letih truda, vztrajnosti in unikatne ustvarjalnosti končno uživa v aplavzih zveste publike in polnih dvoranah? To je vprašanje, ki si ga v prihajajočim dokumentarcu o legendarni slovenski glasbeni skupini ”TABU”, zastavlja režiser Rudi Uran (avtor glasbenih dokumentarcev o Zoranu Predinu in Živih legendah, Buldožerih, Vladi Divljanu, Mi2). Film je nastajal več kot leto dni in ponuja iskren vpogled v ozadja vzponov in padcev, ki so zaznamovali njihovo 20-letno kariero. Razkriva tiste zgodbe, zaradi katerih so nastali njihovi največji hiti in teh je res veliko. Ponuja doživetje na koncertih, zaodrja in snemanju videospota. Poseben pogled v njihovo glasbeno ustvarjanje dodajo različni gostje iz glasbenega sveta, ki s svojimi pogledi in razmišljanji umestijo Tabuje na vidno mesto slovenske glasbene scene. Člani benda brez zavor spregovorijo o prelomnih trenutkih, ki so vplivali na njihove osebne odnose in na njihov glasbeni razvoj. Dokumentarec išče ozadja in vzroke za odhoda, ki sta skupino Tabu skoraj pripelja na rob.In redki so bendi, ki takšne in podobno krize preživijo, se poberejo in nadaljujejo z ustvarjanjem. V filmu so nastopili; Eva Beus, Nina Vodopivec, Tina Marinšek, Aleš Beriša, Iztok Melanšek, Primož Štorman, Tomaž Trop, Sandi Trojner, Marjan Pader, Andrej Karoli, Tone Kregar, Peter Bratuša, Marko Vezovišek in drugi.
Dokumentarci – razvedrilni
Oddaja Prelepa si, bela Ljubljana skozi pogovore gostov obuja spomin na skladbe posvečene Ljubljane in je bila posneta kot uvod v prireditev Poletna noč: Pesmi posvečene Ljubljani. Voditeljica gosti zanimive prebivalce Ljubljane, različne generacije in profile ljudi, ki vsak po svoje zaznamujejo mesto. Besedila pesmi odpirajo zanimive pogovore, skozi katere spoznavamo slovensko prestolnico v drugačni luči.
Oddaja Prelepa si, bela Ljubljana skozi pogovore gostov obuja spomin na skladbe posvečene Ljubljane in je bila posneta kot uvod v prireditev Poletna noč: Pesmi posvečene Ljubljani. Voditeljica gosti zanimive prebivalce Ljubljane, različne generacije in profile ljudi, ki vsak po svoje zaznamujejo mesto. Besedila pesmi odpirajo zanimive pogovore, skozi katere spoznavamo slovensko prestolnico v drugačni luči.
Dokumentarci – razvedrilni
Dokumentarni film Avsenik za Slovenijo se osredotoča na pomen in vpliv Avsenikove glasbe na slovensko kulturno, in širše, narodnostno identiteto. O tem pričajo Slovenci na avstrijskem Koroškem in na tržaškem krasu. Fenomen glasbe Ansambla bratov Avsenik je na slovenskem prostoru prisoten že desetletja, njegov pomen pa se ni zmanjšal niti z razpustitvijo ansambla, kot tudi ne z odhodom Slavka Avsenika julija lani. Film prikazuje tudi, kako ga na novo odkrivajo generacij mladih, pomembno težo pa mu pripisujejo tudi strokovni krogi iz drugih glasbenih zvrsti, ki so sicer do narodnozabavne glasbe zadržani. Glasba bratov Avsenik je torej več kot samo glasba. Za seboj vleče pridih ponosa in utrjuje slovensko prepoznavnost v srednjeevropskem prostoru. Avtor filma je Igor Pirkovič
Dokumentarni film Avsenik za Slovenijo se osredotoča na pomen in vpliv Avsenikove glasbe na slovensko kulturno, in širše, narodnostno identiteto. O tem pričajo Slovenci na avstrijskem Koroškem in na tržaškem krasu. Fenomen glasbe Ansambla bratov Avsenik je na slovenskem prostoru prisoten že desetletja, njegov pomen pa se ni zmanjšal niti z razpustitvijo ansambla, kot tudi ne z odhodom Slavka Avsenika julija lani. Film prikazuje tudi, kako ga na novo odkrivajo generacij mladih, pomembno težo pa mu pripisujejo tudi strokovni krogi iz drugih glasbenih zvrsti, ki so sicer do narodnozabavne glasbe zadržani. Glasba bratov Avsenik je torej več kot samo glasba. Za seboj vleče pridih ponosa in utrjuje slovensko prepoznavnost v srednjeevropskem prostoru. Avtor filma je Igor Pirkovič
Dokumentarci – razvedrilni
Enkratni sočasni nastop Siddharte x Big Foot Mame na dvojnem odru v areni Stožice je bila ena največjih, če ne kar največja domača glasbena zgodba leta 2016. Projekt, ki je nastal na pobudo producentov Ritma Mladosti (in soustvarjalcev številnih odmevnih regionalnih spektaklov, kot je Ultra Europe v Splitu), potovalne agencije Collegium Mondial, je dva benda, ki sta močno zaznamovala okus četrt stoletja generacij ljubiteljev čistokrvnega rocka, povezal v superskupino, ki ji pri nas še dolgo ne bo para. To enkratno zgodbo o glasbi, ustvarjanju, mladosti in rock 'n' rollu v filmu, polnem vsem znanih glasbenih hitov, boste lahko prvič podoživeli skozi oči snemalcev, ki so Siddharto x Big Foot Mamo spremljali od prvih vaj do triumfa na prizorišču, ki je izziv tudi za največje svetovne glasbenike. Dokumentarec seveda vključuje tudi še neizdane verzije skladb, ki sta jih skupini priredili prav za ta nastop.
Enkratni sočasni nastop Siddharte x Big Foot Mame na dvojnem odru v areni Stožice je bila ena največjih, če ne kar največja domača glasbena zgodba leta 2016. Projekt, ki je nastal na pobudo producentov Ritma Mladosti (in soustvarjalcev številnih odmevnih regionalnih spektaklov, kot je Ultra Europe v Splitu), potovalne agencije Collegium Mondial, je dva benda, ki sta močno zaznamovala okus četrt stoletja generacij ljubiteljev čistokrvnega rocka, povezal v superskupino, ki ji pri nas še dolgo ne bo para. To enkratno zgodbo o glasbi, ustvarjanju, mladosti in rock 'n' rollu v filmu, polnem vsem znanih glasbenih hitov, boste lahko prvič podoživeli skozi oči snemalcev, ki so Siddharto x Big Foot Mamo spremljali od prvih vaj do triumfa na prizorišču, ki je izziv tudi za največje svetovne glasbenike. Dokumentarec seveda vključuje tudi še neizdane verzije skladb, ki sta jih skupini priredili prav za ta nastop.
Dokumentarci – razvedrilni
V posebni silvestrski kuharski oddaji bo Mojca Mavec raziskovala svet grške kulinarike. Skupaj s Savino Atai, skrbnico za sijaj in zdravje žensk, in njenim grškim zaročencem Giorgosom Parasirisom bo pripravljala preproste in okusne prigrizke, ki jih boste svojim gostom z največjim veseljem postregli v najdaljši noči v letu. Savina bo recepte začinila z nasveti o zdravem načinu življenja, Giorgos bo dodal kanček grškega patosa, Mojca pa bo v družbi zaljubljenega kuharskega para ugotovila, da gre – tako kot ljubezen – tudi silvestrovo skozi želodec!
V posebni silvestrski kuharski oddaji bo Mojca Mavec raziskovala svet grške kulinarike. Skupaj s Savino Atai, skrbnico za sijaj in zdravje žensk, in njenim grškim zaročencem Giorgosom Parasirisom bo pripravljala preproste in okusne prigrizke, ki jih boste svojim gostom z največjim veseljem postregli v najdaljši noči v letu. Savina bo recepte začinila z nasveti o zdravem načinu življenja, Giorgos bo dodal kanček grškega patosa, Mojca pa bo v družbi zaljubljenega kuharskega para ugotovila, da gre – tako kot ljubezen – tudi silvestrovo skozi želodec!
Dokumentarci – razvedrilni
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
Dokumentarci – razvedrilni
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
Dokumentarci – razvedrilni
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
Dokumentarci – razvedrilni
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
Dokumentarci – razvedrilni
Jože Slak-Đoka se je rodil leta 1951 v Jablanu na Dolenjskem. V srednji šoli se je učil kemije, nato pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Zaznamovala so ga tri potovanja: leto in pol je bil na Japonskem, kjer se je naučil kuhati in filozofirati. Nato je šel v Ameriko, kjer se je izdajal za mizarja in se tako naučil delati z lesom. Tretje, študijsko potovanje v Pariz ga je navadilo hitro slikati. Izdelal si je teleskop, skozi katerega opazuje kompozicije ozvezdij in jih prenaša v svoje izdelke - predmete za gledanje, ki niso ne slike, ne kipi, ne kosi pohištva. Njegovo zatočišče je hiša stare mame v Jordankalu na Dolenjskem. Ko je imel leta 1993 v Moderni galeriji veliko pregledno razstavo, jo je naslovil po eni od slik “I do It My Way”.
Jože Slak-Đoka se je rodil leta 1951 v Jablanu na Dolenjskem. V srednji šoli se je učil kemije, nato pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Zaznamovala so ga tri potovanja: leto in pol je bil na Japonskem, kjer se je naučil kuhati in filozofirati. Nato je šel v Ameriko, kjer se je izdajal za mizarja in se tako naučil delati z lesom. Tretje, študijsko potovanje v Pariz ga je navadilo hitro slikati. Izdelal si je teleskop, skozi katerega opazuje kompozicije ozvezdij in jih prenaša v svoje izdelke - predmete za gledanje, ki niso ne slike, ne kipi, ne kosi pohištva. Njegovo zatočišče je hiša stare mame v Jordankalu na Dolenjskem. Ko je imel leta 1993 v Moderni galeriji veliko pregledno razstavo, jo je naslovil po eni od slik “I do It My Way”.
Dokumentarci – razvedrilni
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
Dokumentarci – razvedrilni
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
Dokumentarci – razvedrilni
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
Dokumentarci – razvedrilni
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
Dokumentarci – razvedrilni
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
Dokumentarci – razvedrilni
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
Dokumentarci – razvedrilni
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
V poletnem času smo ob četrtkih pred Odmevi uvrstili v 1. Program serijo osmih kratkih glasbenih oddaj pod naslovom APLAVZI!. Osem znanih pevcev bo predstavilo svoj izbor štirih popularnih skladb. Dve iz svojega repertoarja, eno naših pevskih legend in eno mladega izvajalca. Prepričani smo, da vam bo oddaja všeč, saj se boste spomnili melodij, ki ste jih prav gotovo imeli radi.
Dokumentarci – razvedrilni
