Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine

Čarokuhinja pri atu

V kuharski oddaji Čarokuhinja pri atu na zabaven način predstavljamo jedi iz domače in svetovne kulinarike.

Zadnji posnetki

Južna Afrika

12. 8. 2022

Južna Afrika je dežela različnosti. Njeni ljudje, pokrajina, kultura in jeziki so vznemirljiva in pestra zmes .Južnoafričane imenujejo tudi mavrični narod. A najpomembnejši segment Južne Afrike pa je afriška kuhinja, katero bodo danes pripravili v atovi kuhinji. Tokratni čarokuhinjski meni pa sestavljajo čakalaka, goveji steak na grilu ter palačinke po južnoafriško. A za dober zrezek, gre vnukinja k mesarju, kjer se vedno kaj zanimivega dogaja. V jedilnem kotu pa vsi skupaj okušajo, kako jim je uspela Južnoafriška kuhinja.

Amerika

11. 8. 2022

Američani imajo zelo radi tako imenovano kulturo hitrega prehranjevanja – fast food. Najbolj znani so pri njih hamburgerji, hot dogi, pice, pohani piščanci. V tokratni oddaji bomo pripravili Mac & cheese, to so testenine - polžki, drobni s sirom, za sladico pa bo jabolčno pito. Vnukinja se poda na tržnico, kjer sreča inšpektorja za trans maščobe, ki ji na vsak način hoče predstaviti škodljivost trans maščobnih kislin. V jedilnem kotu pa ju že nestrpno pričakuje babica.

Tajska

10. 8. 2022

Tajska je dežela eksotike in čudovitih okusov v hrani. Ker je Tajska velika in raznolika dežela, je tudi kuhinja zelo pestra. Na Tajskem načeloma pripravijo obrok iz veliko jedi, kjer je potem vedno zraven riž. Ker jedo na hitro, sami ali pri uličnih stojnicah, pa so to večinoma jedi z rezanci. Tako sta Pad Tai – praženi rezanci in juha s tofujem ter rezanci med najbolj znanimi samostojnimi jedmi na Tajskem. Ker gre tokrat vnukinja po opravkih bo v jedilnem kotu delal družbo babi in atu gost, ki pogosto obišče Tajsko.

Španija

9. 8. 2022

V tokratni Čarokuhinji pri Atu bomo pripravili Tortillje Espanola, po domače španska omleta in pecivo iz listnatega testa, katerega Španci imenujejo migelitos . Španija je velika dežela, njeni posamezni deli imajo specifična podnebja in tudi zgodovino. Prav regijske razlike so močno vplivale na to, kar danes razumemo pod špansko kuhinjo, na metode priprave hrane in na sestavine. Med tem ko Ata v kuhinji pripravlja sestavine za kuhanje, se vnukinja odpravi na tržnico do branjevke in do pekarne. V jedilnem kotu pa babica že potrpežljivo čaka na špansko jed.

Madžarska

8. 8. 2022

Na Madžarskem so jedi na žlico z mesom najbolj prepoznavne jedi v njihovi kulinariki. Tudi tokrat v kuhinji manjka babica in atu pomaga, pri pripravi tipične madžarske jedi, soseda. Vnukinja Ajda je že zgodaj šla v mesnico po meso, kjer jo presenečeno pričaka mesar Franc. A tokratna vnukinja Ajda, se ne pusti zmesti mesarju. Ko v kuhinji ata dobi vse sestavine potrebne za kuho najbolj znane jedi na žlico na Madžarskem, se veselo loti kuhanja. Vnukinja Ajda mu pomaga pripraviti prilogo, ki jo je dobila v pekarni. A tudi tokrat ne gre brez hudomušne babice, ki po svoje zacini tokratno pripravo Madžarske hrane.

Danska

5. 8. 2022

Kulinarika Danske je ena izmed bolj nenavadnih kuhinj v severni Evropi, ki pa jo bo Ata tokrat začinil po svoje. Ker je babi odsotna, mu na pomoč priskoči soseda, ki jo igra Lea Čok in nova vnukinja Kaja Vidmar v vlogi Ajde. Tipični danski vsakdanjik pogojuje tudi prehrambene navade, kjer je čas za obroke kratek in so temu primerno prilagojene tudi jedi. Njihovi značilni obloženi kruhki na 100 načinov navdihujejo Ata, Gojmirja Lešnjaka-Gojca, da si ob pomoči vnukinje Ajde in sosede, pričara vsakdanjo dansko kulinariko doma. Obisk vnukinje na tržnici popestri branjevka, ki jo hudomušno ogovarja. A tokrat ata v jedilnem kotu čaka presenečenje, ki mu jo zagode babica, Ljerka Belak.

Vipavska dolina

4. 8. 2022

Vipavska dolina leži v zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in izraziti rob Trnovskega gozda. Na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina izteka v Goriško ravan. Gladko dolinsko dno je odžejano z glavno vodno žilo – reko Vipavo, ki veže zgornji in spodnji konec doline. Svoje popotovanje začenja v Vipavi, od nas pa se, hiteča proti Soči, poslovi v spodnji Vipavski dolini. Tu je doma famozna vipavska jota s kislo repo, ki so jo sicer izvorno pripravljali z zeljem, a je repo v tem času lažje dobiti. Značilne jedi so še fižolova mineštra - gostljata juha iz kuhanega pretlačenega in celega fižola v zrnju s koruzno polento, šelinka - juha iz gomoljev in listov zelene, zelenjave in začimb ter svinjskim parkljem, ki se v njej kuhajo (k juhi jedo polento) in skuha - z vinom okisana enolončnica iz leče ali fižola v zrnju z začimbami (v njej kuhajo tudi klobase ali gnjatne obreznine). Posebna značilnost gornje Vipavske doline je močan severovzhodni veter - burja, ki se zaganja s hitrostjo 120 kilometrov na uro in celo več. Prav na burjo je vezana slikovita podoba s kamni obloženih streh. Ker sta danes kuhanje prevzeli babi in vnukinja, gre ata zopet na tržnico. Tam ima svojo branjevko, s katero se zanimivo zaplete. Branjevko igra Ljerka Belak.

Brda

3. 8. 2022

Briška kuhinja je zelo mediteranska, neverjetno iznajdljiva in ustvarjalna. Polna privlačnih starinskih potez, pomlajena z novimi kombinacijami in preoblečena v svetovljanska oblačila. Vse leto sveže sestavine, okusna in sočna zelenjava, domače mesnine (še posebej salame in pršut), dišeča bela polenta, bogastvo dišavnic in divjih poganjkov (hmelj, divji beluši, loboda). V briški kuhinji se uporablja veliko zelenjave, oljčno olje, juhe, mineštre, polento… Na briškem tondu (krožniku) se velikokrat znajdejo ribe, toč (posebna omaka) s polento in golaž s pršutom. Briška kuhinja je bogata s pecivom. Od češnjevega štrudlja do mnogih vrst briških piškotov. Naše babice si zaslužijo posebno zahvalo, ker so te recepte ohranile do danes. K sestavinam peciva spada tudi sadje - fige, češnje, češplje, breskve... Ata je že popolnoma pozabil na nedavno dolgo odsotnost babice in jo spet pusti k mesarju. V kuhinjo se je znova naselila družinska idila kuhanja v troje - ata, babice in vnukinje.

Dolina Soče

2. 8. 2022

Dolina Soče obsega višinski del Severne Primorske regije. Administrativno vključuje občine Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin. Na zahodu meji na Italijo, na jugu na Trnovski gozd, Banjšice in Brda. Na severu se po osrednjem grebenu Julijskih Alp stika z Gorenjsko, na vzhodu pa se nadaljuje v Idrijsko-Cerkljansko hribovje. Območje se nahaja na stičišču štirih geografskih enot: alpskega, predalpskega, dinarskega in submediteranskega sveta; ter na stičišču dveh evropskih makro regij: alpske in jadranske. V zaključeno celoto to območje povezuje reka Soča, ki predstavlja simbol regije. Razgibana zgodovina in bogata kulturna dediščina – kmečki punti, prve čitalnice, tradicionalne obrti, povsod prisotne ostaline iz soške fronte v prvi svetovni vojni, upor proti fašizmu in boj za slovenski jezik pod italijansko okupacijo, rapalska meja, po drugi svetovni vojni pa izkušnja življenja ob »železni zavesi« med zahodno in vzhodno Evropo – so močno zaznamovali ljudi in prostor. Vplivali so na skupno lokalno zavest, narečne posebnosti, tradicijo, kulturo, običaje in kulinarične značilnosti. Ko zadiši iz bovške kuhinje, se zmorejo le redki upreti znamenitim kulinaričnim posebnostim, kot so čompe an skuta, frika, slastni buški ali trentarski krafi ter že stoletja cenjen bovški sir. Ata je popolnoma pomirjen, ker se je babica končno vrnila. In danes gre on sam na tržnico, ker se boji babico spet spustiti tja - kdo ve, kdaj bi se tokrat vrnila. Vnukinja pa uživa v ponovnem skupnem kuhanju z babico in atom.

Idrijsko

1. 8. 2022

Idrijsko obsega hribovit predel med Rovtami, Idrijo in Cerkljami. Nekdaj je bilo to območje gospodarsko razpeto med Trstom in Dunajem, zato se je tod močno razvilo furmanstvo, a tudi tihotapstvo in razbojništvo. Za te kraje je bilo značilno trdo življenje, narava ljudem ni prizanašala, veliko je bilo hribovskih kmetij. Ljudje so morali dobro in kalorično jesti, na primer idrijske žlikrofe - majhne žepke iz testa, polnjene z maščobo, krompirjem, čebulo, zaseko ali prekajeno slanino z dodatkom začimb in dišavnic. Žlikrofe lahko zabelimo, uživamo jih tudi z omako »bakalco« iz koštrunovega ali zajčjega mesa. Še ena značilna jed je smukavc – enolončnica, ki so jo včasih pripravljali vse od pomladi, ko so pognali prvi zelnati listi, do jeseni in zgodnje zime, ko so ga kuhali iz ohrovtovih listov. Danes ga lahko pripravimo tudi iz listov kolerabe in brokolija. Ker babice še ni, vnukinja dobi vse potrebno za kuhanje pri svoji branjevki na trgu, skupaj z nasveti, kako jedi pripraviti. Ker vnukinjina prijateljica ne zdrži več, da ata zavajata glede kuharskih sposobnosti njenega očeta, mu priznata resnico - a ata ne verjame…

Savinjska dolina

29. 7. 2022

Savinjska dolina se deli na Zgornjo in Spodnjo. Zgornja Savinjska dolina pravzaprav ni le ena sama, ampak skupek več dolin, ki se zajedajo globoko v Savinjske Alpe. Mnoge tamkajšnje domačije, nekatere od njih se že dlje časa ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo, so prava visokogorska kraljestva, krepko nad tisoč metri nadmorske višine. Visokogorski travniki, pašniki in gozdovi nudijo bogastvo zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ki jih domačini ponujajo turistom v obliki čajev, sokov ali namočene v žganju. Ena najbolj znanih jedi Zgornje Savinjske doline je gotovo geografsko zaščiten zgornjesavinjski želodec, sušena mesnina iz najbolj kakovostnega svinjskega mesa in slanine. Danes je na jedilniku savinjski želodec kot predjed, glavna jed pa bo gobov golaž s testeninami, širokimi rezanci in solata. Za sladico bodo ajdovi štruklji s prelivom iz suhih sliv. Vnukinja na tržnici spozna branjevko, pri kateri nabavlja sestavine, potrebne za kuharijo pri atu in babici.

Šaleška dolina

28. 7. 2022

Šaleška dolina je od nekdaj slovela kot dolina gradov, cerkva in polj. Bujni gozdovi ter z ribami bogati potoki in vodotoki so od nekdaj vabili obiskovalce. Dolina se imenuje po naselju Šalek, ta po gradu in grad po nekdanjem grofu Egelofu Šaleškemu (Egeloffus de Shelek). Na vzhodni strani leži danes mesto Velenje, na zahodni strani doline pa Šoštanj. Na turističnih kmetijah v Šaleški dolini pripravljajo pestro izbiro juh z močnatimi ribanci (drobljenci) in vlivanci ali forflci. Drobljence iz zmesi sadja, moke in mleka zakuhajo v hruševo čežano. Kuhajo tudi mlečno forflcovo župo s češplji, ki ji ponekod dodajo proseno kašo. Vlivance ali drobljence dodajajo tudi v gobovo juho. Kot jušne zakuhe pripravljajo razne mesne zvitke in dvobarvne fanclje, pečene močnato-jetrne kocke. Vsak prebivalec Velenja je danes povezan s tradicijo rudarjenja (knapovščino) že s tem, da živi v Šaleški dolini. Velenjčani so v glavnem ponosni na svoj dom in rudnik, saj je Velenje vsekakor posebno mesto. Na tržnici se inšpektor trudi, da bi mlade navdušil za svoje delo. In spet naleti na vnukinjo, ki pa je tokrat ne prepozna. V kuhinji pomaga vnukinjina prijateljica, ker babice še vedno ni s poti. Da bi ga spravili v dobro voljo, dekleti atu natvezita zgodbo, da je prijateljičin oče svetovno znani kuhar, ki dela na Danskem.

Haloze

25. 7. 2022

Haloze, čudoviti svet goric in rajskih dobrot. Vinorodni okoliš Haloze (1502 hektara) je eden od sedmih okolišev 9813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje. Haloze so hribovje, ki v dolžini 40 km poteka ob desnem bregu reke Drave, južno od Ptuja in so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric. Začenjajo se na zahodu pri Makolah oziroma Jelovškem potoku in pobočju Plešivice, in se potem vlečejo v že omenjenem sorazmerno ozkem pasu v smeri JZ-SZ, vse do Zavrča oz. Goričaka na hrvaški meji. Ime Haloze prvič omenjajo v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni gričevnat svet. Vnukinja na tržnici preseneti inšpektorja, ki je tokrat nekoliko zmeden.

Slovenske gorice

11. 7. 2022

Slovenske gorice imajo veliko podobnosti s Prlekijo, s katero se v veliki meri prekrivajo, vendar kljub temu predstavljajo samostojno gastronomsko regijo. So izrazito gričevnata pokrajina z dolinama Ščavnice in Pesnice, ki se razširita v Ptujsko in Mursko polje. Pri naselju Radenci in v Pesniški dolini je veliko izvirov naravne mineralne vode. Z njo ljudje že stoletja pijejo belo vino kot »špricer« (mešanico vina in mineralne vode) in »škropec« (vino z manjšim curkom mineralne vode). Za Slovenske gorice je značilna tudi kipjena gibanica ali kvasenica. Kot pove ime, je to slana ali sladka pogača iz kvašenega testa, obložena s skuto in kislo smetano. Najprimernejša za uživanje je takoj po peki. Od drugih gibanic se razlikuje predvsem po testu, ki ni vlečeno. Prav tako haloška gibanica nima več plasti, ampak je nadev položen na testo, ki ga prekriva le ob robu. Na tržnici inšpektor ob preverjanju računov naleti na vnukinjo, ki mu zopet ne pusti do besede. Ata je zaskrbljen, ker se babica še vedno ni vrnila, zato vnukinja povabi na obisk v jedilni kot svojo prijateljico (igra jo Lea Čok).

Kozjansko

6. 7. 2022

Za območje Obsotelja in Kozjanskega je posebej značilnih šest jedi: kozjanska juha, zmes, koruzni pečenjak, mlinci, kopun in sirova zafrkjača. Seveda pa boste v gostinskih objektih na območju našli tudi klasično ponudbo hrane. Med jedmi, ki danes bolj redko zaidejo na mize, a se jih na območju trudijo vključiti v gostinsko ponudbo, so tudi stare jedi, kot so slivov ali drnulov močnik, klecnprot (sadni kruh) in pršjača. Posebnost kozjanske gastronomske regije je pogača, ki ji tukaj pravijo zafrk(n)jača. Ime je povezano z načinom priprave te slastne jedi, nadevane s skuto, položene na kvašeno testo, ki ga ob robovih zavihajo ali »zafrknejo«. Kot samostojna jed ali priloga k omakam in mesnim jedem pa so odlični kozjanski krapi, žepki iz ajdovega testa, nadevani s proseno kašo in zabeljeni z ocvirki in smetano. Vnukinja z zanimanjem opazuje ata, kako pripravlja jedi, babica pa zaloti mesarja Franca v neprijetni situaciji v njegovi mesnici.

Posavje

6. 7. 2022

V Posavju so številne šege in navade povezane z izvrstnimi lokalnimi jedmi. Poleg divjačine, rib in kolin, so priljubljene še puhla s pregreto smetano, cop na lop, bizeljski ajdov kolač, pečeni sirovi štruklji in korejevc. Ko govorimo o Posavju, pa ne smemo pozabiti na Bizeljsko - pokrajino, obdano z vinogradi in soncem na dlani. Tam se mir in spokojnost prepletata z dobro kulinariko in prijetnimi ljudmi. Pot do osrčja bizeljsko-sremiškega vinorodnega področja nas bo v oddaji vodila skozi naselji Bukošek in Župelevec. Posebnost te pokrajine so repnice - jame, skopane v kremenčev pesek, kamor so nekoč shranjevali repo, danes pa je ta prostor večinoma namenjen hrambi in zorenju kakovostnih bizeljskih vin. Bizeljsko namreč daleč naokoli slovi kot dežela vina. Babico na tržnici zaloti inšpektor, vendar mu ta ne ostane dolžna...

Valjani rezanci ter ribana kaša v goveji juhi

1. 7. 2022

V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.

Francoski rogljiči

30. 6. 2022

V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.

Burek

29. 6. 2022

V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.

Štruklji

28. 6. 2022

V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.

Mehika

25. 2. 2022

Mehiška kuhinja izvira iz majevske kulture, izpred 9000 let, ko so Maji, ki so zasedli prostor južne Mehike in sever srednje Amerike, začeli oblikovati kmetijske skupnosti in kultivirati koruzo. Kasnejše kulture Olmekov in drugih srednjeameriških kultur so prispevale mnoge tehnike priprave hrane. Danes bomo pripravili enčilade z bučo, koruzo in fižolom, za sladico pa bomo imeli mehiško vročo čokolado z dvobarnimi rogljiči. Na tržnici pa vnukinja Ajdo tokrat sreča inšpektorja, s katerim si delita isto tegobo. V jedilnem kotu pa pričarajo vsi trije, ata, babi in vnukinja, avtentično Meksikansko vzdušje, katero jim pomaga pričarati gost iz Meksika.

Avstralija

24. 2. 2022

Geografsko je Avstralija dežela z veliko različnimi podnebji – od krajev, kjer sneži, do neskončnih suhih puščav in vsega vmes. Avtohtone sestavine, od katerih za mnoge nimamo niti slovenskega imena, imajo okus po odpornosti, upornosti, po boju za preživetje. Hkrati avstralska klima omogoča gojenje tropskih sadežev, ki jih pridelujejo v – iz našega srednjeevropskega in zmernopodnebnega vidika – prav smešno ogromnih količinah in raznovrstnosti. Posamezni predeli pa dovoljujejo tudi gojenje rastlin in živali, ki so Evropejcem bolj domače. Prvi človeški prebivalci, Aboridžini, so se v Avstraliji naselili pred 60.000 leti, morda celo bistveno prej. S seboj so prinesli bumerang, kopje in prednike dingov ter zaživeli v lovsko-nabiralniški družbi, močno povezani z naravo in naravnimi viri. So eno od najstarejših ljudstev na svetu in še danes posedujejo drobce znanja od svojih začetkov. A v kuhinji bosta ata in vnukinja pripravila glavno jed-mesne zavitke z listnatim testom za sladica pa mini Pavlove z mangom in pasijonko. Ko gre vnukinja po meso, pa svojega mesarja Franca sreča samega v mesnici, a še večje presenečenje pa sledi v jedilnem kotu, ko jo babi in ata presenetita z izletom.

Armenija

23. 2. 2022

Pa smo zopet skupaj z našo babico ( Ljerko Belak ), atom ( Gojmirjem Lešnjakom-Gojcem) in vnukinjo ( Kajo Vidmar ), ki tokrat gredo na kulinarično popotovanje v Armenijo. Najstarejše tradicije so se razvijale tisoče let na delu armenskega pogorja, ki danes delno spada pod državo Armenijo, delno pa leži v okoliških Iranu, Turčiji in Iraku. Groba, a rodovitna pokrajina je omogočala gojenje riža, leče, fig, pistacij in marelic ter oblikovala značilne specialitete in okuse. Nanjo so vplivale mogočne civilizacije, ki so jo obkrožale – bizantinska, perzijska ruska in otomanska. Več kot 300 let so Armenci preživeli pod Otomani in Perzijci, kar je močno vplivalo na armensko hrano. Tokrat bodo v družinski kuhinji ata in vnukinja pripravila za predjed skutin burek, za glavno jed-Imam bajildi, za sladica pa sladico z mareličnim nadevom iz pekarne. Vnukinjo pot tokrat zanese k svoji branjevki na tržnici, da nabavi vse potrebno za kuhinjo, v jedilnem kotu pa babi tudi tokrat ne more iz svoje kože in hudomušno preizkuša armensko kuhinjo.

Mavricij

22. 2. 2022

Tokrat gremo v bližino Afrike, na velik otok Mavricij. To je otok sredi Indijskega oceana, 2000 kilometrov jugovzhodno od Afrike, kraj, ki je edinstven v mnogih pogledih, tudi po tem, da je edini znani kraj, kjer je živel danes že izumrli ptič dodo. Republiko Mavricij sicer sestavlja več otokov, poleg Mavricija še otok Rodrigues, ki leži še 500 kilometrov bolj vzhodno v morju, in več zunanjih otokov. Mavricij je tudi naravni raj. Obkroža ga več kot 150 kilometrov belih peščenih plaž, zalive pa pred odprtim morjem varuje tretji največji koralni greben na svetu. V bližnji okolici leži še 49 majhnih, nenaseljenih otokov, od katerih so mnogi naravni rezervati za ogrožene vrste. Znan je po svoji pestri flori in favni, veliko vrst je endemičnih. V družinski kuhinji danes delava njihovo najbolj tradicionalno jed Rugaj, ki je ena od najbolj tipičnih mavricijskih jedi, prava kreolska poslastica, za sladico pa bo vnukinja šla iskati v pekarno različne vanilijeve sladice. A tudi tokrat jo na poti v pekarno ustavi inšpektor, ki pa se poslavlja. Babica pa išče primerna oblačila za jedilni kot, da bo v duhu kreolske dežele.

Maroko

21. 2. 2022

Danes gremo v Maroko, za tiste filmske sladokusce je tu doma Casablanca film in tako večen kot je ta film je tudi večna maroška kuhinja. Maroška kuhinja je kulinarična zvezda severne Afrike. Mnogi kolonialni in trgovski vplivi so se tu presejali in združili. Ker je na križišču mnogih civilizacij, je kolaž arabske, berberske, mavrske, francoske, bližnjevzhodne, sredozemske, iberske in judovske kuhinje. dežela leži v puščavski regiji, ima eno od najbolj eksotičnih in okusnih kuhinj na svetu. Posebno noto daje maroški kuhinji sadje, suho in sveže – marelice, datlji, fige in rozine, če naštejemo samo najpogostejše. Piščančje jedi in jedi iz golobjega mesa radi začinijo s sokom soli in limon. Izjemnega pomena so tudi oreški: pinije, mandlje in pistacije uporabljajo v raznolikih in nepričakovanih kombinacijah. Ata in vnukinja pripravljava za našo lačno babi njihovo tradicionalno je Tadžin z mesnimi kroglicami in kruh r'gajef, za testo bova uporabila kar testo za pico iz njihove ljube pekarne. A tokrat gre vnukinja k svojemu mesarju, ki pa jo pričaka s svojim vajencem.

Avstrija

18. 2. 2022

V tokratni oddaji bomo pripravili govejo juho na avstrijski način. Ata nam bo predstavil razliko med avstrijsko in slovensko pripravo goveje juhe. Tudi tokrat nas bo zabaval naš inšpektor, ki bo vnukinji pokazal negativni vpliv trans maščob. V jedilnem kotu bo zopet pestro in zabavno , kjer bosta ata in babi imela svojih pet minut . Prvič je bila kot specifična avstrijska kuhinja predstavljena konec 18. stoletja v nemških kuharskih knjigah. Poleg tujih vplivov so mnoge avstrijske dobrote prispevali tudi lokalni kuharji. Tujci mnogokrat enačijo dunajsko kuhinjo z avstrijsko nacionalno kuhinjo, toda lokalne kuhinje so si v Avstriji vsaj tako različne kot pri nas. Goveja juha s fritati (narezanimi palačinkami) je posebnost avstrijske Štajerske, Speckknödel (knedli s slanino) so iz Tirolske, puhasti salzburški žličniki (Salzburger Nockerln) pa iz Mozartovega mesta

Ukrajina

18. 2. 2022

Ukrajinska kuhinja spada med dvajset najboljših kuhinj sveta . Ukrajina je država, v kateri se starodavne tradicije srečujejo s svobodnim duhom Kozakov, zahod z vzhodom. Razteza se od Črnega morja, preko obsežnih step in planot, ki jih prečkajo Dnjeper, Dnjester in druge reke, vse do Karpatov na zahodu. V tokratni oddaji bomo pripravili njihovo tradicionalno jed imenovano Boršč. Kot priloga boršču se dobro podajo skutini »Vareniki«, a ker ata in vnukinja ne bosta imela dovolj časa za izdelavo le - teh, bo vnukinja ''skočila '' v pekarno po skutine štruklje, ki po svojih sestavinah podobni »varenikom« . V jedilnem kotu se bo atu, vnukinji ter babici bo pridružila imenitna Ukrajinska gostja .

Pakistan

17. 2. 2022

»Assalam O Alaikum« ali pozdravljeni v duhu Pakistanske kuhinje . Pakistanska kuhinja je med manj znanimi kuhinjami indijske podceline, a po krivici. Ima bogato tradicijo ter je polna odličnih in raznolikih jedi. Čeprav velja območje ob reki Ind, ki ga obsega Pakistan, za zibelko civilizacij in je bil dom različnih starih kultur – recimo vedske civilizacije, ki je v 2. tisočletju pred našim štetjem postavila temelje hinduizmu – je Pakistan dokaj mlada država, nastala šele leta 1947. Današnja glavna jed bo Kari Ačari s sojinimi polpeti , ter znana pakistanska mesna nabodala imenovana Seekh kebab . Vnukinja bo '' skočila '' v pekarno po lepinje , ker za pripravo kruha 'nan' ne bo dovolj časa.

Hrvaška

16. 2. 2022

Hrvaška kulinarika nam je vsem dobro znana predvsem po ribjih jedeh .Mi bomo predstavili njihovo specialiteto pod imenom Kulen , ki jo večinoma uporabljajo za predjed . Vnukinja se odpravi na tržnico do branjevke, ki je zopet polna nasvetov o zdravju in lepih besed o njeni sestri . Babica se dobro pripravi na samo Hrvaško kulinariko ter vnukinji in atu naredi kratek podrobnejši opis. Hrvaška je geografsko zelo pestra in preko različnih okolij raztegnjena dežela z velikimi razlikami med urbanim in podeželskim ter obalnim in celinskim življenjem, kar je zagotovo vplivalo na posebnosti lokalne kulinarike, stoletja je bila tudi križišče osvajalcev in trgovcev, preko njenega ozemlja so potekale celo poti začimb. Domačini so vplive tujcev in novosti, ki so jih prinesli trgovci, sprejemali in vgrajevali v svoje tradicije.

Grška kuhinja

14. 2. 2022

Grška kulinarika je izjemno barvita, pestra, zdrava in okusna. Je tudi temelj drugih evropskih kuhinj, poznali so jo že stari Rimljani. Grška solata, Tazdiki mesni kaneloni bodo nam in upam, da tudi vam ''teknili '' v pravi grški družbi.

Severnoafriška kuhinja

14. 2. 2022

Predstavili bomo malo širško krajino na severu kontinenta Afrika natančneje Magreb, po arabsko zahod. Najbolj vsakdanje živilo v Magrebu je pšenica znana pod imenom kuskus, mi bomo dodali zraven še mesno jed in sicer kebab žepke.

Perujska kuhinja

11. 2. 2022

Perujska kuhinja je med najbolj raznolikimi in med najboljšimi na svetu, čeprav postaja mednarodno priznana šele v zadnjih letih. Lomo saltado najbolj znana perujska jed. Sestavljen iz kitajsko značilno praženih kosov govedine in avtohtonega perujskega krompirja. Za sladico bomo imeli čokoldane navihančke…..saj Peru je tudi dežela aromatičnega kakava.

Francoska kuhinja

11. 2. 2022

Ratatouille in Crêpes suzette, danes bomo kuhali po francosko. Ratatouille, prava mineštra jajčevcev, cukinov, paradižnika, paprike in čebule. In seveda slastne plačinke in Crêpes suzette napolnjene z beurre suzette – to je z mešanico karameliziranega sladkorja, masla in soka mandarine ali pomaranče…. Buon apetit

Poljska

10. 2. 2022

Poljska kuhinja se razvija že stoletja, skupaj s sosednjima slovaško in češko, nanjo pa je vplivala tudi širša, srednjeevropska okolica, sploh nemška, avstrijska in madžarska kuhinja. Hkrati je poljska kuhinja vsrkala tudi židovske, francoske, turške in italijanske kulinarične vplive. Poljska kuhinja je tradicionalno bogata z mesom, veliko kuha z zimsko zelenjavo, sploh z zeljem. Pozna veliko vrst testenin, cmočkov in cmokov ter veliko kaš. Je krepka, kalorična, uporablja veliko smetane in jajc. Tako bo ata tokrat vnukinji Ajdi predstavil Pirožke in Pončeke, na trgu pa vnukinja z inšpektorjem najdeta rešitev za skupne težave. Jedilni kot pa je spet poljsko obarvan po zaslugi babice Ljerke Belak.

Balkanska kuhinja

10. 2. 2022

Balkanska kuhinja najbolj slovi po roštilju. Mi se bomo v tokratni oddaji posvetili pripravi odlične sladice, ki se imenuje tufahija... jabolko z nadevom orehov, pa smetana. No ne bomo pa pozabili še na eno balkansko specialiteto, to je burek.

Češka kuhinja

9. 2. 2022

Tokrat gremo na Češko. Češka kuhinja še zdaleč ni monotona, je okusna, nekoliko težka in morda za današnje zahodne poglede preobilna. Mi se bomo lotili priprave pohanega sira in za sladico postregli cmoke. In seveda na koncu nazdravili z pravim češkim pivom.

Kitajska kuhinja

9. 2. 2022

Dragi moji, vaši, najini, njihovi en lep Čarokuhinjski pozdrav.Po slovenski kulinariki , se tokrat odpravljamo v svet, natančneje na Kitajsko. V tokratni oddaji bomo kuhali kitajske specialitete kot so : spomladanski zelenjavni zavitki iz vlečenega testa in v voku kuhano, pečeno trakci piščanca s sezamom, oreški, marinado .

Dolenjska

7. 2. 2022

Na bogato tradicionalno dolenjsko kuhinjo so zagotovo vplivale tudi sosednje dežele in njihove tradicionalne jedi, zato boste tukaj našli italijanske, madžarske, avstrijske, balkanske in še katere značilnosti. Vsekakor morate poskusiti tradicionalno hrano, ki so jo včasih veliko bolj jedli kot danes. Različne vrste štrukljev, žgancev, matevž (zabeljena priloga iz tlačenega fižola in krompirja, ki se prilega k mesnim jedem in dušenemu zelju), razne kaše (prosena, ječmenova in ajdova) ter ajdove in koruzne žgance. Danes bo ata, babi in vnukinja kuhali fižolovo juho ter cmoke, tiste žmohtne polnjene cmoke z jagodovim ter borovničevim nadevom ter tako na zanimi ter hudomušen način predstavili kulinariku Dolenjske. A tokrat tudi brez obiska babi na tržnici ne gre…

Prlekija

1. 2. 2022

Prlekija slovi po pristni kulinariki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečno juho, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz tünke in drugimi dobrotami). Prlekija je območje na severovzhodnu Slovenije med Dravo in Muro, točneje med Gornjo Radgono in Razkrižjem ob hrvaški meji. Meje pokrajine niso zakoličene ob geografski, zgodovinski, gospodarski ali kateri drugi prepoznavni razmejitveni črti. So čisto lingvistične narave. Prlekija je območje, na katerem prebivalci za besedo 'prej' uporabljajo značilni besedi 'prle' ali 'prvle'. Od tod Prlek, prleški. Tam, kjer so se žulji nabijali z motiko med goricami, si je bilo treba po delu povrniti moči ob dobrem prigrizku, predvsem znameniti prleški tünki, zavarovani z geografskim poreklom. Enako znani so prleška gibanica, sladka ali slana, iz vlečenega testa, nadevana s skuto in kislo smetano ter ajdovi in pšenični krapci. Medtem ko ata in vnukinja doma pripravljata jedi, babica preseneti inšpektorja na tržnici in mu da »vetra«. Ata doma pogreša babico, ki je dolgo ni nazaj.

Gorenjska

28. 1. 2022

Tradicionalne gorenjske jedi so povezane z kravjim mlekom in siri, med katerimi je veliko zaščitenih posebnežev, kakršen je pikantni bohinjski mohant. Ogromno jedi se je nekoč pripravljalo v kombinaciji kislega mleka in koruznih, ajdovih, krompirjevih ali pšeničnih žgancev! Zabeljeni so z zaseko, ocvirki, drobtinami ali jajci. Za Gorenjsko značilna planšarska jed je tudi masovnik. Znamenite so gorenjska orehova potica, šara (enolončnica iz koštrunovih okončin in zelenjave) ter gorenjska prata (zmesi iz zrezanega mesa svinjske glave in na kocke narezanega kruha dodajo začimbe in jajca in spečejo zavito v svinjski mrežici). Ata, babi in vnukinja bodo tokrat pripravili jed Matevž, ki je posebnost iz pretlačenega krompirja s fižolom in ocvirki. Včasih so ga delali s suhim mesom. Suho meso skuhajo in narežejo na rezine. Posebej skuhajo namočen fižol, posebej olupljen krompir v kosih. Krompir odcedijo, primešajo mu fižol in zalivajo s fižolovko. A za tokratno kuharijo bo babica na trgu iskala zelje in spet jo bo presenetil inšpektor.

Istra

27. 1. 2022

Na Primorskem pa je okusna istrska kulinarika pogojena z močnim vplivom italijanske kuhinje - testenine in mineštre, lazanje, sveže ribe, ribje jedi, kot je brodet, pečena hobotnica, polnjen piščanec, klapavice v belem vinu, zeliščno krompirjevi njoki z gobami, solata z pečenimi lignji in olivami. . Primorci si namesto juh raje privoščijo pašto, na različne načine pripravljene testenine. Radi imajo joto, ki je nastala iz močnikov (zakuhana različna zelenjava ali sadje, predvsem pa kislo zelje in repa). Polenta je stara jed, ki so jo nekdaj poznali le na Primorskem in na Krasu in je nadomeščala kruh. Pašto (hišne testenine) so pripravljali le za večje praznike, poroke in druge priložnosti. Zato so jih zabelili s pocvrto panceto ali jih jedli z golažem in drugimi omakami.

Prekmurje

27. 1. 2022

Prekmurje slovi po svojih kulinaričnih dobrotah. Predvsem po pristnih tradicionalnih posebnostih, ki so raznolike, kakor je raznoliko tudi geografsko območje, ki se razprostira od Panonske nižine do Lendavskih goric in Goričkega. Že stoletja so ljudje v Prekmurju ohranjali tradicijo priprave domačih dobrot. Gibanica, bograč, dödöli, retaši, zlevanka, pogače so bile vedno cenjene in poznane jedi, tako v Prekmurju kot tudi daleč naokoli. V bogati kulinarični ponudbi Prekmurja najdemo ob tradicionalnih jedeh tudi kakovostna vina, žganja, marmelade. Tokrat bo ata Gojc, poslal vnukinjo v pekarno in babico po meso, kjer jo v mesnici že nestrpno pričakuje mesar Franc.

Dravska dolina

26. 1. 2022

Štajerska kulinarika je tako raznolika, kot je raznolika njena pokrajina. Ponuja širok izbor domačih tradicionalnih jedi, kakor tudi jedi sodobne in moderne kuhinje. V starih časih so bili Štajerci znani po pripravi težke in precej kalorične hrane, saj uporabljajo veliko živalske maščobe. V štajerskih jedeh so prevladovale svinjina, močnate jedi, krompir in fižol, maslo, smetana in jajca, zelenjava pa se ne uporablja tako pogosto. Edini izjemi sta kislo zelje in repa, brez katerih v teh koncih ne gre. Tako kot Prekmurci, tudi Štajerci ne morejo brez bučnega olja, ki je ena temeljnih sestavin pri pripravi tradicionalnih dobrot. Današnji jedilnik, postržjača, mladi bi rekli stara dobra pica, a ata, babi in vnukinja jo bodo naredila ne tako kot včasih z ocvirki, ampak bolj zdravo z koščki piščanca ter solato z bučnim oljem. A tokrat je babica na tržnici pripravljena na srečanje…

Kras

26. 1. 2022

Letošnjo sezono bomo pripravljali kosila, ki imajo korenine v bogati slovenski kulinarični tradiciji, a so hkrati sodobna in usklajena s sodobnimi prehranskimi smernicami. Slovenija ima bogato kuharsko dediščino in je razdeljena na kar 23 gastronomskih regij. Danes se bomo podali v kraško regijo in pripravili kosilo, ki je kombinacija tipičnih kraških kulinaričnih posebnosti in tudi posebnosti sosednjih regij – Goriške, Obsočja – ter sodobnega časa. Predstavili bomo jed, ki jo bomo navezali na Kras; Sirovi tortelini, mešana listnata solata: zelena, radič, pinjole s sirom ter seveda začinili bomo solato z pršutom, ker brez tega na Krasu le ne gre. Ata, Babi in vnukinja bodo tokrat pričarali v svoji kuhinji kraško vzdušje. A na tržnici babi čaka nepričakovano srečanje….

Romunija

17. 8. 2019

Območje današnje Romunije naseljeno že od začetkov evropske poselitve. Na teh tleh je živela najstarejša evropska človeška civilizacija, znana kot tripoljska kultura. Za življenje je namreč to področje izjemno ugodno: napaja ga Donava, ki se na koncu zliva v Črno morje, po sredini pa se vijejo Karpati, ki še danes ponujajo dobre priložnosti za lov. V tokratni oddaji ata in vnukinja pripravljata za prilogo-Mamaliga (polenta), za glavno jed-Tokičura (svinjina v pikantni omaki) in sladica-Palačinke s čokolado in marmelado. Ata, babi in vnukinji se zdi zanimivo, da Romunija nosi ime dežela, ki je na prvi pogled ne bi povezali s starim Rimom, pa ima ime prav po njem. Romunija namreč pomeni rimsko ozemlje, ki je nastalo, ko so v 2. stoletju Rimljani osvojili del sedanjega ozemlja Romunije ter tamkajšnja plemena podvrgli procesu romanizacije – rimsko civilizacijo so vtkali v vse pore družbe tudi v kulinariko. A tudi tokrat mora vnukinja do mesarja za sveže meso, a tam odkrije, da se njen mesar Franci res nenavadno vede pred ogledalom. Babica pa jih v jedilnem kotu že nestrpno pričakuje.

Portugalska

7. 8. 2019

Tokrat se odpravljamo na bivši konec sveta, Portugalsko, seveda predno so odkrili, da se poleg stare Evrope na zemlji nahajajo še drugi kontinenti sveta. Portugalska kulinarika se na eni strani opira na izvirno kmečko hrani dežele, na drugi pa na bogato portugalsko tradicijo potovanj in odkrivanja sveta. Zaradi močne navezanosti na morje so pomemben del prehrane ribe, sploh polenovka, in morski sadeži, poleg tega pa portugalska hrana temelji še na kruhu, rižu, začimbah, sladicah in suhomesnatih izdelkih. Portugalska morska hrana je vrhunska, po mnenju marsikaterega kuharja celo najboljša na svetu, zelenjava je napita s soncem, obrana v idealni fazi zrelosti in sproti porabljena, govedo in ovce se pasejo na cvetočih pašnikih, prašiči rijejo po želodih v hrastovih gozdovih. Za glavno jed bosta pripravila ata in vnukinja Arroz de Marisco – morska enolončnica z rižem. Ta enolončnica velja za enega od sedmih portugalskih čudes. Za sladico pa tokrat gre vnukinja v slaščičarno po rulado in na tržnico, kjer jo branjevka zopet ne pusti do besede. Med tem, ko se hrana pripravlja, pa babica ( Ljerka Belak ) tokrat prebira portugalsko literaturo.

Egipt

24. 7. 2019

Dežela Faraonov, piramid in reke Nil bo tisti del sveta, kamor se odpravljamo na kulinarično popotovanje. Čeprav živijo na ostankih ene od najbogatejših civilizacij v vsej človeški zgodovini, so Egipčani eni od najrevnejših narodov na svetu. Zato je meso redko, zelenjavo, stročnice in žitarice, ki v rodovitni dolini Nila in delti dobro uspevajo in so lahko dostopne, pa uporabljajo veliko in ustvarjalno kot vir beljakovin, vlaknin in ugodja. Egipčanska kuhinja na splošno ni posebno prefinjena, kot sta, recimo, francoska ali italijanska, ni pa tudi tako težka kot drugod na Bližnjem vzhodu. Čeprav uporabljajo začimbe, te ne zasedajo tako pomembna mesta kot v okoliških kulturah. Egipčanska hrana je preprosta in zelo okusna. V družinski kuhinji se bo danes pripravljala glavna jed-Košari z drobnimi testeninastimi polžki iz pekarne ter sladica-Basbusa. Na tržnici tudi tokrat branjevka ne more iz svoje kože, ko se vnukinji mudi, babica pa pripravlja mizo za egipčansko pojedino.

Čarokuhinja pri atu: Ciper

13. 7. 2019

Tokrat gremo na tretji največji otok sredi sredozemskega morja, kjer so se do sedaj mešali vsi možni okusi sveta. Ciper je tretji največji in tretji najbolj naseljen otok v Sredozemlju. Leži na njegovem skrajnem vzhodu, v velikem zalivu, obkrožen s celinskimi Turčijo, Sirijo, Libanonom, Izraelom, Egiptom in grškimi otoki. Naseljen je približno 12.000 let, na njem so našli ene od najstarejših umetnih vodnjakov na svetu, ime naj bi dobil po cipresah. Ata ( Gojmir Lešnjak-Gojc ) skupaj z vnukinjo ( Kajo Vidmar ) pripravljata glavno jed-Bugori z fidelini iz pekarne in pečene sardine, Za sladico pa Lokumadiji - ocvrtki v medu. Predno vnukinja pride do pekarne, pa jo na mostu čez reko zaustavi zopet njen znani inšpektor. A babica ( Ljerka Belak ) pa nestrpno čaka v jedilnem kotu in se pripravlja na pojedino iz Cipra.

Karibi

18. 12. 2018

Karibska kuhinja kombinira sadje in riž, morske sadeže in začimbe ter ustvarja tako slikovite okuse, kot so barve teh otokov. Na vsakem otoku imajo svojo najljubšo jed in že po tem lahko obiskovalec ugane marsikaj iz lokalne zgodovine. Okusi pa so čisto posebni, sestavljeni iz etnične dediščine in lokalnih pridelkov. Na Karibih se je, kot pravijo zgodovinarji, pred 500 leti začela globalizacija in pokazala negativne vplive na lokalno prebivalstvo v vsem svojem mračnem sijaju. . Prebivalcev z izvirnimi karibskimi koreninami je tako ostalo le malo, komaj nekaj tisoč, prav tako pa je ostalo le malo izvirne karibske kuhinje. Nastala je edinstvena mešanica svetovnih kuhinj, ki je izjemno okusna, pestra, uporabljal lokalne sestavine in začimbe z vsega sveta, meša kuharske tehnike in prehranjevalne običaje. Ata in vnukinja bosta tako skuhala solato iz deviških otokov, jamajški kotlet in sladica. A tudi tokrat ne bo šlo brez obiska tržnice in srečanja z branjevko.

Izrael

11. 12. 2018

Izraelska kuhinja združuje lokalne jedi avtohtonih prebivalcev Izraela in tiste, ki so jih v Izrael prinesli judje iz diaspore. Poleg arabskih jedi združuje različne stile judovske kuhinje, predvsem kuhinje judov, ki izvirajo iz Bližnjega vzhoda in Afrike (mizraški judje), tistih, ki so potomci španskih judov (sefardski judje), in tistih, ki so potomci nemških in vzhodnoevropskih judov (aškenaški judje ). V našem kosilu bomo zajeli bistvo izraelske kuhinje. To je kaša vareniškes ali ajdova kaša z metuljčki. Pri sestavinah se vnukinja Ajda zopet znajde pri svoji branjevki na tržnici, v jedilnem kotu pa jih tokrat preseneti gost iz Izraela.

Filipini

4. 12. 2018

Danes gremo v eksotične kraje, na otočje sredi oceana Filipine. Zanimivo je, da se je na tem otočju, sestavljenem iz več kot sedem tisoč otokov, razvila tako preprosta hrana, saj je zgodovina filipinske hrane prav nasprotno izjemno zapletena in bogata. posebnost filipinske kuhinje, namreč da ne glede na to, da v njej brsti vplivov iz vsega sveta, domačini ostajajo zvesti lokalnim surovinam. V atovi kuhinji bosta kuhala ata in vnukinja pripravljala piščanec Adobo, z Pansiti kanton, rezance z zelenjavo. Vnukinja pa si pomaga z domačo zelenjavo pri svoji branjevki na tržnici. V jedilnem kotu pa babica zopet oživlja spomine na te kraje.

Latvija

27. 11. 2018

Latvija je bogata z jezeri in rekami ter ima več kot 500 kilometrov morske obale. Zato je razumljivo, da so ribe priljubljeno in pogosto živilo. Ata z vnukinjo zato pripravlja zelo pogosto latvijsko kosilo, za katero lahko uporabimo različne vrste morskih ali rečnih rib; Latvijci največkrat uporabijo skušo, rečnega ostriža ali pa tudi sardele. Latvijska kuhinja je večini ljudem v Evropi neznana, a je po mnenju strokovnjakov ena najboljših vzhodno evropskih kuhinj. Tokratno oddajo bo začinil obisk tržnice, kjer bo vnukinja Ajda pri svoji branjevki iskala zelje. V jedilnem kotu pa je babica kot vedno polna anekdot teh krajev.

Italijanska kuhinja

5. 12. 2017

Sodobna italijanska kuhinja je del tradicionalnega sredozemskega načina prehranjevanja. Tokrat se bomo lotili priprave testenin z odličnimi sestavinami, kot so nepogrešljivi paradižnik, česen, olivno olje…skratka pričarali bomo pravo, Italijansko vzdušje, ki temelji na uživanju v obroku, ki je hkrati pravi družabni ali družinski dogodek.

Angleška kuhinja

7. 11. 2017

Angleška kuhinja združuje kuharske stile, tradicije in recepte. Naša mesna jed se imenuje pečenka Wellington, ki je prežeta tudi z zgodovino. Heroj, ki ji je posodil ime, je zelo angleški: Arthur Wellesley, prvi wellingtonski vojvoda. Seveda pa ne bomo pozabili na okusno sladico, prave angleške muffine, ki jih postrežejo tudi na angleškem dvoru.

Brkini

11. 4. 2017

Brkini geografsko obsegajo območje, ki je hribovito in leži na območju Divače, Kozine, Ilirske Bistrice in Pivke. Dolgo časa so bili zapostavljeni in zaostali v razvoju, zato so mladi zapuščali domove in odhajali v mesta, ter v tujino, predvsem v Avstralijo in Ameriko. Vendar pa občutek pripadnosti ni zamrl, in kmalu po drugi svetovni vojni so Brkini postopoma začeli oživljati staro tradicijo gojenja sadja in so tako ponovno zaživeli. Temu okolišu se pridružuje tudi dolina reke Reke, Vremska dolina, divaško-kozinski kras ter območje Čičarije. Ta pokrajina, ki je pravi biser, leži na nadmorski višini od 400 do 750 m. Brkini so znani tudi po integrirani pridelavi različnih vrst sadja, predvsem jabolk in sliv, oz. češpelj. Sadje predelujejo v odličen jabolčni sok, kis, ga sušijo, kuhajo v marmelado in še kaj. In ravno brkinskemu sadju gre zasluga za ustvarjeno prepoznavnost. Prava posebnost je brkinski slivovec, domače žganje odličnega okusa in arome, ki ga kuhajo v posebno oblikovanih bakrenih »brkinskih kotlih« s kapo za vodo. Brkini so poznani tudi po odlični kulinariki, tako da tudi najbolj zahtevni gurmani niso razočarani. Znana domača jed je »krompir na zevenici«, ki ga prelijemo z ocvirki. Ata, babi in vnukinja tokrat ob briški kuhinji spoznavajo nove okuse, vse potrebno pa vnukinja nakupi pri svoji branjevki na tržnici. Babico in branjevko igra nenadkriljiva Ljerka Belak.

Bela krajina

17. 1. 2017

Bela krajina je skrivnostna in razgibana obmejna pokrajina za Gorjanci, dežela bréz in praproti, belih noš, razgibanih vinskih goric in bogatega ljudskega izročila. Njena kulinarika je zelo raznovrstna, mnogo starodavnih receptov se je ohranilo vse do današnjih dni. Značilne belokranjske jedi so: belokranjska pogača, belokranjska povitica, belokranjsko cvrtje, belokranjski nadev ali semiško fulanje s hrenom, ajdova povitica z rozinami, belokranjska šara, žitna klobasa, bravina s sladkim zeljem, belokranjski žlinkrofi in nepogrešljivi odojek ali jagenjček na ražnju. V prvi oddaji bo ata (Gojmir Lešnjak - Gojc) poslal babico (Ljerka Belak) po jagenjčka, a jo bo mesar Franc (tudi njega igra Gojc) pregovoril v drugačen nakup… Družbo jima bo delala njuna mlajša vnukinja (Živa Selan), ki je po zgledu starejše, ki je šla študirat v tujino, tudi sama našla veselje do kuhanja in spoznavanja slovenskih kulinaričnih regij z babico in atom. Vendar brez zapletov tudi tokrat ne bo šlo.

Notranjska

3. 11. 2016

Na Notranjskem, so nekoč kraljevale jedi iz kolerabe in krompirja. Ena najbolj znanih in značilnih za to regijo, je bloška kavla, ali trojka, ali kavra, ali kakor jo še imenujejo. Kavra je bila običajna jed, ki se je pripravljala v jesensko-zimskem času ali pa se je zavlekla še v pomlad, oziroma do porabe vse kolerabe, ta pa je bila odvisna od letine in navsezadnje tudi od tega, kako je prezimila. Gre za gosto enolončnico, ki jo postrežemo kot samostojno jed. Regija je bila bogata samo s zeljem, fižolom, kolerabo in krompirjem. Vse sestavljanke iz teh jedi so krojile jedilnik. Posebnost notranjske kuhinje so krompirjevi žganci, ki jih pripravljajo iz krompirja in pšenične ali ječmenove moke, in enolončnice: ričet, fižol s slanino in bloška trojka, ki so skuhane v glineni posodi v kmečki peči. Notranjci štruklje s smetano spečejo, ščuke pa posušijo v dimu (po mlinarsko). Znameniti so notranjski želodec, pljučne in jetrne klobase. Med žlikrofi so najbolj znani idrijski, ki imajo nadev iz krompirja, ocvirkov, drobtin in drobnjaka.

Ljubljana

20. 10. 2016

V kuharski oddaji Čarokuhinja pri atu na zabaven način predstavljamo jedi iz domače in svetovne kulinarike.

Koroška

13. 10. 2016

Koroška kuhinja je tradicionalno najbolj vegetarijanska kuhinja na Slovenskem. Na jedilniku je bilo in še je mogoče najti vse, kar je užitnega zraslo v teh gorskih dolinah. Avtohtone navade pri prehranjevanju izvirajo iz naravnega načina življenja in pridelave hrane. K temu sodi tudi priprava hrane po tradicionalnih domačih receptih, ki velikokrat vključujejo posebnost Koroške – »Črno kuhinjo«. To je prostor v hiši v katerem je odprto ognjišče in samostojna krušna peč. Tokrat bodo ata, babi in vnukinja pripravili Flosarski golaž, ki je štajerska posebnost, katera je dobila ime po dravskih flosarjih ('splavarjih'), radi pa ga pripravljajo tudi v koroških družinah. Na trgu pa bo tokrat z babico in inšpektorjem spet zelo hudomušno.

Zasavje

29. 9. 2016

Tokrat nas bo kulinarika odpeljala v Zasavje. Zasavje je središčna slovenska regija, zato so številni recepti nastali spontano, drugi pa so bili sposojeni iz sosednjih regij. Vendar so se tudi pri slednjih – zaradi pomanjkanja potrebnih surovin in drugačnega načina življenja – kmalu ustvarile izvirne prilagoditve in posodobitve. Zasavska kulinarika je bila preprosta. To je pravzaprav mogoče trditi tako za celotno slovensko kuhinjo kot kuhinje nekaterih pomembnih poklicnih skupin, kot so rudarji, steklarji in drugi industrijski poklici. Danes je na jedilniku goveja juha z jušnimi valjanimi rezanci, ki jo bosta pripravila ata in vnukinja, babi pa bo tokrat šla po svinjsko ribico v mesnico, kjer jo čaka znanec, mesar Franc. Za prilogo bodo imeli skutine svaljke, za desert pa razvaljano listnato cesto z posipom maka, kumine ter sezama.