Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Uroš je jabolko, ki se je hotelo odkotaliti daleč od drevesa, pa je vseeno zrasel v psihoterapevta. Doktoriral je iz duševnih motenj v športu, v zadnjem času pa presenetil s knjigo, ki je vzdignila kar nekaj prahu: Duševne motnje v športu. Vsem, ki v vrhunskem športu vidite popolnost telesa in duha, branje odsvetujemo. In poslušanje. Uživajte.
Uroš je jabolko, ki se je hotelo odkotaliti daleč od drevesa, pa je vseeno zrasel v psihoterapevta. Doktoriral je iz duševnih motenj v športu, v zadnjem času pa presenetil s knjigo, ki je vzdignila kar nekaj prahu: Duševne motnje v športu. Vsem, ki v vrhunskem športu vidite popolnost telesa in duha, branje odsvetujemo. In poslušanje. Uživajte.
Primo Levi (31. 7. 1919–11. 4. 1987) je bil italijanski kemik in pisatelj. Ker je bil Jud, je bil deportiran v Auschwitz, a je preživel – po njegovem mnenju zato, ker je bil kemik in ker je znal nemško. Ko je bil star 67 let, je naredil samomor. Leta 1982 se je Primo Levi odpravil v gore, kjer se je poškodoval. Srečal je moškega, ki Levija ni poznal, a mu je pomagal. Skupaj sta preživela nekaj ur, v katerih je podoživel tragične življenjske izkušnje, od aretacije zaradi članstva v antifašističnem gibanju do travmatičnega bivanja v koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno. QUESTO E'UN UOMO / If this is a Man / Italija / 2021 Scenarij: Salvatore De Mola, Marco Spagnoli, Marco Turco Režija: Marco Turco, Marco Spagnoli V glavnih vlogah: Thomas Trabacchi, Sandra Toffolatti, Werner Waas
Primo Levi (31. 7. 1919–11. 4. 1987) je bil italijanski kemik in pisatelj. Ker je bil Jud, je bil deportiran v Auschwitz, a je preživel – po njegovem mnenju zato, ker je bil kemik in ker je znal nemško. Ko je bil star 67 let, je naredil samomor. Leta 1982 se je Primo Levi odpravil v gore, kjer se je poškodoval. Srečal je moškega, ki Levija ni poznal, a mu je pomagal. Skupaj sta preživela nekaj ur, v katerih je podoživel tragične življenjske izkušnje, od aretacije zaradi članstva v antifašističnem gibanju do travmatičnega bivanja v koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno. QUESTO E'UN UOMO / If this is a Man / Italija / 2021 Scenarij: Salvatore De Mola, Marco Spagnoli, Marco Turco Režija: Marco Turco, Marco Spagnoli V glavnih vlogah: Thomas Trabacchi, Sandra Toffolatti, Werner Waas
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. Že jutri bo v Splitu nastopil kvartet saksofonista Jamesa Carterja. Prav na mednarodni dan jazza bodo odigrali repertoar skladb vplivnega saksofonista Eddieja »Lockjaw« Davisa. Spomnili vas bomo še na koncerta pevcev Curtisa Stigersa in Roda Stewarta.
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. Že jutri bo v Splitu nastopil kvartet saksofonista Jamesa Carterja. Prav na mednarodni dan jazza bodo odigrali repertoar skladb vplivnega saksofonista Eddieja »Lockjaw« Davisa. Spomnili vas bomo še na koncerta pevcev Curtisa Stigersa in Roda Stewarta.
Klemen Jelinčič Boeta se je že podpisal pod vrsto zanimivih knjig, trenutno pa prevaja apokrifne spise in snuje prvo pesniško zbirko. Iz nje lahko slišimo cikel pesmi Besede. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Klemen Jelinčič Boeta se je že podpisal pod vrsto zanimivih knjig, trenutno pa prevaja apokrifne spise in snuje prvo pesniško zbirko. Iz nje lahko slišimo cikel pesmi Besede. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Pred prihajajočim praznikom dela predstavljamo sindikat Zasuk, ki je nastal pred dobrim letom dni kot odgovor na stiske samozaposlenih v kulturi. Že vrsto let obstaja sindikat kulture in narave Glosa, v katerem so združeni predvsem redno zaposleni v kulturi, naraščajoče število samozaposlenih v tem sektorju pa je pripeljalo do potrebe po združevanju na videz nezdružljivega. Nastal je sindikat za posameznike, ki ne delajo za le eno ustanovo in nimajo redne zaposlitve z vsemi ugodnostmi, ki jo ta prinaša. Svoja vrata je odprl 60. Beneški bienale, najstarejši in eden izmed največjih bienalov na svetu. Glavno razstavo letos kurira Brazilec Adriano Pedrosa, ki je prvi južnoameriški kurator v tej vlogi. Letošnja tema je Tujci povsod, na razstavi pa sodeluje 300 umetnikov z vsega sveta. V galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani smo obiskali tudi razstavo Marie Lassnig, ene najpomembnejših avstrijskih slikark 20. stoletja. Njena najbolj znana dela so oljni avtoportreti, ki temeljijo na konceptu zavedanja telesa in so vključena tudi v zbirke nekaterih najpomembnejših muzejev na svetu. Za konec pripravljamo pogovor z newyorško džezovsko pianistko Rachel Z., ki je pred kratkim v dvorani Zanon v Vidmu predstavila svoj zadnji projekt Sensual.
Pred prihajajočim praznikom dela predstavljamo sindikat Zasuk, ki je nastal pred dobrim letom dni kot odgovor na stiske samozaposlenih v kulturi. Že vrsto let obstaja sindikat kulture in narave Glosa, v katerem so združeni predvsem redno zaposleni v kulturi, naraščajoče število samozaposlenih v tem sektorju pa je pripeljalo do potrebe po združevanju na videz nezdružljivega. Nastal je sindikat za posameznike, ki ne delajo za le eno ustanovo in nimajo redne zaposlitve z vsemi ugodnostmi, ki jo ta prinaša. Svoja vrata je odprl 60. Beneški bienale, najstarejši in eden izmed največjih bienalov na svetu. Glavno razstavo letos kurira Brazilec Adriano Pedrosa, ki je prvi južnoameriški kurator v tej vlogi. Letošnja tema je Tujci povsod, na razstavi pa sodeluje 300 umetnikov z vsega sveta. V galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani smo obiskali tudi razstavo Marie Lassnig, ene najpomembnejših avstrijskih slikark 20. stoletja. Njena najbolj znana dela so oljni avtoportreti, ki temeljijo na konceptu zavedanja telesa in so vključena tudi v zbirke nekaterih najpomembnejših muzejev na svetu. Za konec pripravljamo pogovor z newyorško džezovsko pianistko Rachel Z., ki je pred kratkim v dvorani Zanon v Vidmu predstavila svoj zadnji projekt Sensual.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Stavba na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je prejšnja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kupila za 7,7 milijona evrov, je vredna 6 milijonov, pa še toliko le, če bo mogoče pridobiti pripadajoča parkirišča. Stavba zdaj ni uporabna, njena obnova bi stala pet milijonov evrov in pol, za kar pa ministrstvo nima denarja, je povedala nova pravosodna ministrica Andreja Katič.
Stavba na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je prejšnja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kupila za 7,7 milijona evrov, je vredna 6 milijonov, pa še toliko le, če bo mogoče pridobiti pripadajoča parkirišča. Stavba zdaj ni uporabna, njena obnova bi stala pet milijonov evrov in pol, za kar pa ministrstvo nima denarja, je povedala nova pravosodna ministrica Andreja Katič.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Gerda Weinzierla po treh letih zaporne kazni izpustijo na prostost. Richard Kofler, oče Weinzierlove žrtve Daniele, to novico sprejme z grozo. Kmalu zatem, ko Steininger izve, da so izpustili človeka, ki ga je aretiral skupaj z graškim kolegom Horstom Braunerjem, pa se zgodi naslednji zločin. SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19 Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch
Gerda Weinzierla po treh letih zaporne kazni izpustijo na prostost. Richard Kofler, oče Weinzierlove žrtve Daniele, to novico sprejme z grozo. Kmalu zatem, ko Steininger izve, da so izpustili človeka, ki ga je aretiral skupaj z graškim kolegom Horstom Braunerjem, pa se zgodi naslednji zločin. SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19 Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Slovenska podjetja iščejo delavce, a jih v Sloveniji ne morejo več najti. Ali so delavci v Sloveniji sploh še zares dobrodošli, bosta pojasnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, in Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakaj medicinske sestre in negovalke množično zapuščajo slovensko zdravstvo, zakaj jih ni mogoče nadomestiti, kako globoka je poklicna segregacija v slovenskem zdravstvu, kako vse to vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe, zakaj ne podpirajo Fidesove stavke in kaj bi se zgodilo, če bi zdravniki zapustili enotni plačni sistem, pa bosta pojasnili Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, in Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Slovenska podjetja iščejo delavce, a jih v Sloveniji ne morejo več najti. Ali so delavci v Sloveniji sploh še zares dobrodošli, bosta pojasnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, in Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakaj medicinske sestre in negovalke množično zapuščajo slovensko zdravstvo, zakaj jih ni mogoče nadomestiti, kako globoka je poklicna segregacija v slovenskem zdravstvu, kako vse to vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe, zakaj ne podpirajo Fidesove stavke in kaj bi se zgodilo, če bi zdravniki zapustili enotni plačni sistem, pa bosta pojasnili Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, in Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Slovenska podjetja iščejo delavce, a jih v Sloveniji ne morejo več najti. Ali so delavci v Sloveniji sploh še zares dobrodošli, bosta pojasnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, in Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakaj medicinske sestre in negovalke množično zapuščajo slovensko zdravstvo, zakaj jih ni mogoče nadomestiti, kako globoka je poklicna segregacija v slovenskem zdravstvu, kako vse to vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe, zakaj ne podpirajo Fidesove stavke in kaj bi se zgodilo, če bi zdravniki zapustili enotni plačni sistem, pa bosta pojasnili Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, in Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Slovenska podjetja iščejo delavce, a jih v Sloveniji ne morejo več najti. Ali so delavci v Sloveniji sploh še zares dobrodošli, bosta pojasnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, in Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakaj medicinske sestre in negovalke množično zapuščajo slovensko zdravstvo, zakaj jih ni mogoče nadomestiti, kako globoka je poklicna segregacija v slovenskem zdravstvu, kako vse to vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe, zakaj ne podpirajo Fidesove stavke in kaj bi se zgodilo, če bi zdravniki zapustili enotni plačni sistem, pa bosta pojasnili Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, in Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ob prazniku dela v Tedniku dajemo besedo delavcem, predstavnikom različnih poklicev z vseh koncev Slovenije. Kakšen je bil prvi maj nekoč in kakšen je danes? Kakšen pomen danes ima praznik dela? Je delo cenjeno? Slišali smo tudi opozorila, da se bo treba spet boriti za pravice delavcev in družbeno pravičnost. Prispevek smo pripravili skupaj z našimi dopisniki po Sloveniji.
Ob prazniku dela v Tedniku dajemo besedo delavcem, predstavnikom različnih poklicev z vseh koncev Slovenije. Kakšen je bil prvi maj nekoč in kakšen je danes? Kakšen pomen danes ima praznik dela? Je delo cenjeno? Slišali smo tudi opozorila, da se bo treba spet boriti za pravice delavcev in družbeno pravičnost. Prispevek smo pripravili skupaj z našimi dopisniki po Sloveniji.
Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.
Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.
Zemlja je edini znani planet v vesolju z vodo na površju. Voda je omogočila nastanek življenja in civilizacije. A človeštvo zaloge pitne vode izčrpava in pomanjkanje vode že zdaj pesti štiri od desetih ljudi na planetu. V prihodnosti utegne to doleteti številne od nas. Marsikje se je odštevanje že začelo. DAY ZERO / Velika Britanija / 2021 / Režija: Virginia Quinn in Kevin Sim
Zemlja je edini znani planet v vesolju z vodo na površju. Voda je omogočila nastanek življenja in civilizacije. A človeštvo zaloge pitne vode izčrpava in pomanjkanje vode že zdaj pesti štiri od desetih ljudi na planetu. V prihodnosti utegne to doleteti številne od nas. Marsikje se je odštevanje že začelo. DAY ZERO / Velika Britanija / 2021 / Režija: Virginia Quinn in Kevin Sim
Dr. Marija Švajncer je rojena v Mariboru, v pisateljsko-novinarski družini, po izobrazbi je filozofinja, je avtorica desetih znanstvenih in strokovnih del s tega področja, je tudi avtorica petih romanov, sedmih pesniških zbirk, na natečajih tržaške revije Mladika je prejela več nagrad za poezijo, njeno rojstno mestno, na katerega je po lastnih besedah zelo navezana, pa jo je leta 2014 počastilo z Glazerjevo istino. Vabimo vas, da si pogovor z dr. Marijo Švajncer v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 29. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Dr. Marija Švajncer je rojena v Mariboru, v pisateljsko-novinarski družini, po izobrazbi je filozofinja, je avtorica desetih znanstvenih in strokovnih del s tega področja, je tudi avtorica petih romanov, sedmih pesniških zbirk, na natečajih tržaške revije Mladika je prejela več nagrad za poezijo, njeno rojstno mestno, na katerega je po lastnih besedah zelo navezana, pa jo je leta 2014 počastilo z Glazerjevo istino. Vabimo vas, da si pogovor z dr. Marijo Švajncer v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 29. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kdo varuje delavce? Zunaj sistema. Prvi maj nekoč. Kako privabiti delavce? O delu in prazniku.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kdo varuje delavce? Zunaj sistema. Prvi maj nekoč. Kako privabiti delavce? O delu in prazniku.
Ali bomo tudi v Sloveniji - tako kot se že dogaja v Nemčiji - kmalu za nekaj dni na teden zapirali vrtce, avtobusi pa bodo vozili bolj poredko, ker preprosto ne bo delavcev? Pri nas po nekaterih ocenah manjka 60 tisoč delavcev na leto. Če bi torej zaposlili vse, ki so ta hip v uradni evidenci nezaposlenih, bi bilo še vedno 10 tisoč delavcev premalo. Vsako podjetje ima zdaj svoj način, kako privabiti in zadržati zaposlene. Novinarki Tadeji Anžlovar so delodajalci povedali, da plačilo pri tem ni več najpomembnejši dejavnik.
Ali bomo tudi v Sloveniji - tako kot se že dogaja v Nemčiji - kmalu za nekaj dni na teden zapirali vrtce, avtobusi pa bodo vozili bolj poredko, ker preprosto ne bo delavcev? Pri nas po nekaterih ocenah manjka 60 tisoč delavcev na leto. Če bi torej zaposlili vse, ki so ta hip v uradni evidenci nezaposlenih, bi bilo še vedno 10 tisoč delavcev premalo. Vsako podjetje ima zdaj svoj način, kako privabiti in zadržati zaposlene. Novinarki Tadeji Anžlovar so delodajalci povedali, da plačilo pri tem ni več najpomembnejši dejavnik.
Prvi maj so delavci prvič praznovali leta 1890, pri nas je od leta 1948 tudi državni praznik. V bogatem arhivu Televizije Slovenija smo med pregledovanjem starih posnetkov našli marsikaj: od veličastnih parad v obdobju socializma do marsikje še danes tradicionalnega postavljanja mlaja. O zgodovini praznika dela smo se pogovarjali z doktorjem Rajkom Muršičem, profesorjem etnologije in kulturne antropologije
Prvi maj so delavci prvič praznovali leta 1890, pri nas je od leta 1948 tudi državni praznik. V bogatem arhivu Televizije Slovenija smo med pregledovanjem starih posnetkov našli marsikaj: od veličastnih parad v obdobju socializma do marsikje še danes tradicionalnega postavljanja mlaja. O zgodovini praznika dela smo se pogovarjali z doktorjem Rajkom Muršičem, profesorjem etnologije in kulturne antropologije
Kakšno bi bilo idealno razmerje med delom, plačilom in prostim časom? Osemurni delovnik, ki naj bi kot standard veljal še danes, se je uveljavil pred več kot sto leti. Predvsem zato, ker so utrujeni delavci ob napornem 16-urnem delu zaradi popuščanja zbranosti delali napake, pogoste so bile nesreče, poškodbe, tudi smrti. Toda danes je osemurni delovnik za mnoge samo na papirju zapisana pravica, posledica pa je epidemija izgorelosti in drugih s stresom povezanih bolezni. Je mogoče živeti tudi drugače? Anka Pirš se je pogovarjala z naturalistom, bosonogim pisateljem Naro Petrovičem in digitalnim nomadom Janom Haložanom.
Kakšno bi bilo idealno razmerje med delom, plačilom in prostim časom? Osemurni delovnik, ki naj bi kot standard veljal še danes, se je uveljavil pred več kot sto leti. Predvsem zato, ker so utrujeni delavci ob napornem 16-urnem delu zaradi popuščanja zbranosti delali napake, pogoste so bile nesreče, poškodbe, tudi smrti. Toda danes je osemurni delovnik za mnoge samo na papirju zapisana pravica, posledica pa je epidemija izgorelosti in drugih s stresom povezanih bolezni. Je mogoče živeti tudi drugače? Anka Pirš se je pogovarjala z naturalistom, bosonogim pisateljem Naro Petrovičem in digitalnim nomadom Janom Haložanom.
Ali bodo prvemu maju spet - tako kot nekoč - bolj kot veseljačenje vtisnili pečat protésti? Pravice delavcev se močno krčijo, spet so v ospredju enake zahteve kot pred 138-imi leti, ko so delavci v Čikagu zahtevali dostojno plačilo in sprejemljiv delovni čas. To je sporočilo s srečanja varuha človekovih pravic s sindikati. Nad kršitvami delovne zakonodaje bdi Inšpektorat za delo. Glavni inšpektorici se je še pred dnevi majal stolček zaradi obtožb o domnevnem mobingu v tem državnem organu in odhajanja zaposlenih, a jo je minister Luka Mesec po pogovorih podprl. Toda kako učinkovit je lahko organ, ki ga pretresajo notranje zdrahe? Anja Huš.
Ali bodo prvemu maju spet - tako kot nekoč - bolj kot veseljačenje vtisnili pečat protésti? Pravice delavcev se močno krčijo, spet so v ospredju enake zahteve kot pred 138-imi leti, ko so delavci v Čikagu zahtevali dostojno plačilo in sprejemljiv delovni čas. To je sporočilo s srečanja varuha človekovih pravic s sindikati. Nad kršitvami delovne zakonodaje bdi Inšpektorat za delo. Glavni inšpektorici se je še pred dnevi majal stolček zaradi obtožb o domnevnem mobingu v tem državnem organu in odhajanja zaposlenih, a jo je minister Luka Mesec po pogovorih podprl. Toda kako učinkovit je lahko organ, ki ga pretresajo notranje zdrahe? Anja Huš.
Posthumen spomin na prof. Mirka Ramovša (ljudski ples) in gost Mitja Gobec (ljudska pesem).
Posthumen spomin na prof. Mirka Ramovša (ljudski ples) in gost Mitja Gobec (ljudska pesem).
Posthumen spomin na prof. Mirka Ramovša in ljudska pesem v pogovoru z Mitjem Gobcem.
Posthumen spomin na prof. Mirka Ramovša in ljudska pesem v pogovoru z Mitjem Gobcem.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Včerajšnja nedelja je postregla z dvema končnima odločitvama v domačih nogometnih prvenstvih. Tri kroge pred koncem sezone so novi državni prvaki postali Celjani, ki so dokončno oddaljili Olimpijo in nogometašice Mure. V drugoligaškem tekmovanju pa vrhunec z derbijem Gorice in Primorja, ki so ga s 3:2 dobili Ajdovci.
Včerajšnja nedelja je postregla z dvema končnima odločitvama v domačih nogometnih prvenstvih. Tri kroge pred koncem sezone so novi državni prvaki postali Celjani, ki so dokončno oddaljili Olimpijo in nogometašice Mure. V drugoligaškem tekmovanju pa vrhunec z derbijem Gorice in Primorja, ki so ga s 3:2 dobili Ajdovci.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Svetovi se odpirajo ob igranju klavirja ruskega pianista Nikolaja Luganskega: ta glasbenik prodre v dela, ki jih igra, do najglobljih plasti in iz njih izvabi nepopisno lepoto, tudi v Drugem klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, ki ga je študiral že kot mladenič. Dirigent Stéphane Denève je za koncert z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina 14. aprila izbral še dela, ki se osredinjajo na svet pravljic in mitov – po Čarovnikovem vajencu Paula Dukasa sta sledila pogled Lere Auerbach na mit o Ikarju in balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.
Svetovi se odpirajo ob igranju klavirja ruskega pianista Nikolaja Luganskega: ta glasbenik prodre v dela, ki jih igra, do najglobljih plasti in iz njih izvabi nepopisno lepoto, tudi v Drugem klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, ki ga je študiral že kot mladenič. Dirigent Stéphane Denève je za koncert z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina 14. aprila izbral še dela, ki se osredinjajo na svet pravljic in mitov – po Čarovnikovem vajencu Paula Dukasa sta sledila pogled Lere Auerbach na mit o Ikarju in balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
