Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po vsem svetu.
Avtor: Polona Kovačič
Britanski dirigent Nicholas Collon je sprostil naravne sile Alpske simfonije Richarda Straussa v drugem delu koncerta, ki je bil 26. aprila v Stari operi v Frankfurtu kot del letošnje koncertne sezone, poimenovane »Narava in Zemlja«, Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia. Pred tem je bila na sporedu glasba dveh najopaznejših sodobnih skladateljev baltsko-skandinavskega območja: najprej kratko orkestralno delo Chorale Magnusa Lindberga, v katerem se Finec sklicuje na violinski koncert Albana Berga, ki po drugi strani v novem glasbenem kontekstu vključuje Bachov koral Dovolj je iz kantate BWV 60, ki se nanaša na štiriglasno harmonizacijo še starejše koralne melodije Johanna Rudolpha Ahleja. Vadim Gluzman je nastopil kot solist v evropski premieri 3. violinskega koncerta Erkkija-Svena Tüürja.
Britanski dirigent Nicholas Collon je sprostil naravne sile Alpske simfonije Richarda Straussa v drugem delu koncerta, ki je bil 26. aprila v Stari operi v Frankfurtu kot del letošnje koncertne sezone, poimenovane »Narava in Zemlja«, Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia. Pred tem je bila na sporedu glasba dveh najopaznejših sodobnih skladateljev baltsko-skandinavskega območja: najprej kratko orkestralno delo Chorale Magnusa Lindberga, v katerem se Finec sklicuje na violinski koncert Albana Berga, ki po drugi strani v novem glasbenem kontekstu vključuje Bachov koral Dovolj je iz kantate BWV 60, ki se nanaša na štiriglasno harmonizacijo še starejše koralne melodije Johanna Rudolpha Ahleja. Vadim Gluzman je nastopil kot solist v evropski premieri 3. violinskega koncerta Erkkija-Svena Tüürja.
Delo je mojstrovina glasbene zgodovine, ki je s svojo slavo že zdavnaj presegla vse žanrske meje: to so ›Štirje letni časi‹ Antonia Vivaldija. Pravzaprav se jih ni mogoče naveličati. Neštete predelave teh štirih violinskih koncertov so le še dodatno osupnile in odprle nove vidike kompozicije. Dirigent Kent Nagano in Nemški simfonični orkester iz Berlina bosta to baročno programsko glasbo predstavila na zelo edinstven način, v različici za štiri solistične instrumente in orkester Azize Sadikove. Večer pa se bo začel z virtuoznim klavirskim ciklom Leto Fanny Hensel.
Delo je mojstrovina glasbene zgodovine, ki je s svojo slavo že zdavnaj presegla vse žanrske meje: to so ›Štirje letni časi‹ Antonia Vivaldija. Pravzaprav se jih ni mogoče naveličati. Neštete predelave teh štirih violinskih koncertov so le še dodatno osupnile in odprle nove vidike kompozicije. Dirigent Kent Nagano in Nemški simfonični orkester iz Berlina bosta to baročno programsko glasbo predstavila na zelo edinstven način, v različici za štiri solistične instrumente in orkester Azize Sadikove. Večer pa se bo začel z virtuoznim klavirskim ciklom Leto Fanny Hensel.
Pred nami je posnetek koncerta Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigentke Marie Jacquot. 21. marca sta v Koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu izvedla Serenado št. 10 v B-duru, »Gran partito«, Wolfganga Amadeusa Mozarta in monumentalno Simfonijo št. 2 v Es-duru sira Edwarda Elgarja.
Pred nami je posnetek koncerta Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigentke Marie Jacquot. 21. marca sta v Koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu izvedla Serenado št. 10 v B-duru, »Gran partito«, Wolfganga Amadeusa Mozarta in monumentalno Simfonijo št. 2 v Es-duru sira Edwarda Elgarja.
Svetovi se odpirajo ob igranju klavirja ruskega pianista Nikolaja Luganskega: ta glasbenik prodre v dela, ki jih igra, do najglobljih plasti in iz njih izvabi nepopisno lepoto, tudi v Drugem klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, ki ga je študiral že kot mladenič. Dirigent Stéphane Denève je za koncert z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina 14. aprila izbral še dela, ki se osredinjajo na svet pravljic in mitov – po Čarovnikovem vajencu Paula Dukasa sta sledila pogled Lere Auerbach na mit o Ikarju in balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.
Svetovi se odpirajo ob igranju klavirja ruskega pianista Nikolaja Luganskega: ta glasbenik prodre v dela, ki jih igra, do najglobljih plasti in iz njih izvabi nepopisno lepoto, tudi v Drugem klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, ki ga je študiral že kot mladenič. Dirigent Stéphane Denève je za koncert z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina 14. aprila izbral še dela, ki se osredinjajo na svet pravljic in mitov – po Čarovnikovem vajencu Paula Dukasa sta sledila pogled Lere Auerbach na mit o Ikarju in balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.
Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.
Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.