Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Laura Riding Jackson, pokojna ameriška pesnica, kritičarka, romanopiska, esejistka in pisateljica kratkih zgodb, je v eseju z naslovom Moja pot v poezijo in iz nje zapisala: "Moja vera v poezijo je bila v osnovi vera v jezik kot elementarno modrost." Njeno vztrajanje pri nenavadno visoki vrednosti jezika jo je naredilo za nekakšno duhovno učiteljico, ki je literaturo izbrala za središče svojega zanimanja in dela. Izbor poezije je iz knjige zbranih avtoričinih pesmi pripravil in prevedel Primož Čučnik. Prevajalec: Primož Čučnik, režiser: Igor Likar, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.
Laura Riding Jackson, pokojna ameriška pesnica, kritičarka, romanopiska, esejistka in pisateljica kratkih zgodb, je v eseju z naslovom Moja pot v poezijo in iz nje zapisala: "Moja vera v poezijo je bila v osnovi vera v jezik kot elementarno modrost." Njeno vztrajanje pri nenavadno visoki vrednosti jezika jo je naredilo za nekakšno duhovno učiteljico, ki je literaturo izbrala za središče svojega zanimanja in dela. Izbor poezije je iz knjige zbranih avtoričinih pesmi pripravil in prevedel Primož Čučnik. Prevajalec: Primož Čučnik, režiser: Igor Likar, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.
Umrla je kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka Alice Munro. Rodila se je v jugozahodnem Ontariju kot Alice Ann Laidlaw leta 1931. V Ontariju je prejela dveletno štipendijo za študij angleškega jezika in se najprej preživljala z različnimi deli: bila je natakarica, obiralka tobaka, knjižničarka in knjigarnarka. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in si svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Njene zgodbe so pogosto čudaške, včasih bizarno banalne, vendar se iz njih lahko učimo, kako živeti, ne da bi nas pri tem pohodila usoda ali odplavil napačen življenjski tok. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov. Prevajalka Lea Flis, režiser Marko Bratuš, interpretka Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2007.
Umrla je kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka Alice Munro. Rodila se je v jugozahodnem Ontariju kot Alice Ann Laidlaw leta 1931. V Ontariju je prejela dveletno štipendijo za študij angleškega jezika in se najprej preživljala z različnimi deli: bila je natakarica, obiralka tobaka, knjižničarka in knjigarnarka. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in si svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Njene zgodbe so pogosto čudaške, včasih bizarno banalne, vendar se iz njih lahko učimo, kako živeti, ne da bi nas pri tem pohodila usoda ali odplavil napačen življenjski tok. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov. Prevajalka Lea Flis, režiser Marko Bratuš, interpretka Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2007.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Barbaro Cerar, dramsko igralko in prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, poznamo iz številnih vlog na odru, pa tudi iz filmov in s televizije. V slovensko leposlovje je stopila šele nedavno s prvencem Pretežno jasno; ta pripoveduje glavni junakinji Olgi, ki jo zapusti partner, ona pa ugotovi, da je noseča. "Roman Barbare Cerar je preprosto odličen. Svež, barvit, dinamičen, jezikovno bogat, igriv, predvsem pa duhovit. Morda na trenutke trpko duhovit," je zapisal pisatelj Vinko Möderndorfer. Besedilo avtorica tudi interpretira. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2024.
Barbaro Cerar, dramsko igralko in prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, poznamo iz številnih vlog na odru, pa tudi iz filmov in s televizije. V slovensko leposlovje je stopila šele nedavno s prvencem Pretežno jasno; ta pripoveduje glavni junakinji Olgi, ki jo zapusti partner, ona pa ugotovi, da je noseča. "Roman Barbare Cerar je preprosto odličen. Svež, barvit, dinamičen, jezikovno bogat, igriv, predvsem pa duhovit. Morda na trenutke trpko duhovit," je zapisal pisatelj Vinko Möderndorfer. Besedilo avtorica tudi interpretira. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2024.
Edgar Allan Poe, sloviti ameriški romantični pesnik in pisatelj 19. stoletja, s svojo poetiko ni vplival le na vrsto poznejših avtoric in avtorjev, temveč je začrtal tudi osnovne poteze več literarnih žanrov. Ko danes govorimo na primer o začetkih fantastične ali detektivske literature, ne moremo spregledati Poeja, prav tako pa se je v svetovni kanon vpisal kot lirik z občutkom za posebno temačnost, za to, kar je Sigmund Freud skoraj stoletje pozneje poimenoval "das Unheimliche". V nocojšnjem Literarnem nokturnu vabljeni k poslušanju petih Poejevih pesmi (Zvezda večernica, Jezero: posvetilo, Navideznost in Sen, ki v snu živi). Prevajalec je Andrej Arko, interpret Boris Juh, režiser Radivoj Podbršček, tonski mojster pa Jure Culiberg. Produkcija leta 1999.
Edgar Allan Poe, sloviti ameriški romantični pesnik in pisatelj 19. stoletja, s svojo poetiko ni vplival le na vrsto poznejših avtoric in avtorjev, temveč je začrtal tudi osnovne poteze več literarnih žanrov. Ko danes govorimo na primer o začetkih fantastične ali detektivske literature, ne moremo spregledati Poeja, prav tako pa se je v svetovni kanon vpisal kot lirik z občutkom za posebno temačnost, za to, kar je Sigmund Freud skoraj stoletje pozneje poimenoval "das Unheimliche". V nocojšnjem Literarnem nokturnu vabljeni k poslušanju petih Poejevih pesmi (Zvezda večernica, Jezero: posvetilo, Navideznost in Sen, ki v snu živi). Prevajalec je Andrej Arko, interpret Boris Juh, režiser Radivoj Podbršček, tonski mojster pa Jure Culiberg. Produkcija leta 1999.
Ksenija Medved je zelo dejavna na področju knjižničarstva, s prvencem napisala sem roman, objavljenim v samozaložbi, pa se predstavlja še kot pesnica. Ob njeni poeziji lahko imate občutek, da se pogosto opre na svoje zelo konkretne izkušnje in jih ubesedi z veliko neposrednostjo, včasih pa zapiše tudi izkušnje bližnjih. Tako najverjetneje tudi v pesmi pisala sem v samostan, posvečeni spolnim zlorabam v Cerkvi. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Ksenija Medved je zelo dejavna na področju knjižničarstva, s prvencem napisala sem roman, objavljenim v samozaložbi, pa se predstavlja še kot pesnica. Ob njeni poeziji lahko imate občutek, da se pogosto opre na svoje zelo konkretne izkušnje in jih ubesedi z veliko neposrednostjo, včasih pa zapiše tudi izkušnje bližnjih. Tako najverjetneje tudi v pesmi pisala sem v samostan, posvečeni spolnim zlorabam v Cerkvi. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić v odlomku besedila Evropa v sepiji opisuje ozračje sestanka predstavnikov iz različnih vzhodnoevropskih držav v Bratislavi pred kakim desetletjem. To je bila spodbuda za njen razmislek in nepopustljivo oster zapis o stanju Slovanov, kot pravi sama, v novih družbenih in političnih okvirih. Govori o sedanjosti, ki preteklost brez kakršnih koli razlik pretvarja v poceni spominke, v prihodnosti pa je le še neizbežnost skorajšnjega konca: kar smo imeli nekoč za satirično distopijo, danes neopazno živimo. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Posneto leta 2018.
Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić v odlomku besedila Evropa v sepiji opisuje ozračje sestanka predstavnikov iz različnih vzhodnoevropskih držav v Bratislavi pred kakim desetletjem. To je bila spodbuda za njen razmislek in nepopustljivo oster zapis o stanju Slovanov, kot pravi sama, v novih družbenih in političnih okvirih. Govori o sedanjosti, ki preteklost brez kakršnih koli razlik pretvarja v poceni spominke, v prihodnosti pa je le še neizbežnost skorajšnjega konca: kar smo imeli nekoč za satirično distopijo, danes neopazno živimo. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Posneto leta 2018.
Avtofikcijska žanrsko hibridna knjiga Toxic Eve Mahkovic opisuje bivanjsko tesnobo mlade ženske, ki ji ni lahko živeti, čeprav ima, po vsem sodeč, uspešno življenje, ženske, ki je prezaposlena sama s sabo, kot je večina nas, samo da to odprto priznava, ter poskuša sproti sestavljati nekakšen zemljevid same sebe. Toxic je prežet z osebno perspektivo pisateljice – knjiga je sestavljena iz portretov in avtoportretov, mitov, analiz serij, razgradnje konceptov in se izteče v nekakšen divji seznam, naslovljen Vertigo. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz prvega dela knjige z naslovom Oktober: Avtoportreti. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Avtofikcijska žanrsko hibridna knjiga Toxic Eve Mahkovic opisuje bivanjsko tesnobo mlade ženske, ki ji ni lahko živeti, čeprav ima, po vsem sodeč, uspešno življenje, ženske, ki je prezaposlena sama s sabo, kot je večina nas, samo da to odprto priznava, ter poskuša sproti sestavljati nekakšen zemljevid same sebe. Toxic je prežet z osebno perspektivo pisateljice – knjiga je sestavljena iz portretov in avtoportretov, mitov, analiz serij, razgradnje konceptov in se izteče v nekakšen divji seznam, naslovljen Vertigo. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz prvega dela knjige z naslovom Oktober: Avtoportreti. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Pesniška zbirka Od sončnega vzhoda do njegovega zahoda Czesława Miłosza, ki je izšla leta 1974, vsebuje dvaindvajset pesmi in daljšo istoimensko modernistično pesnitev. V Literarnem nokturnu se posvečamo sedmim izmed omenjenih dvaindvajsetih, v katerih načenja temeljna bivanjska vprašanja, pa tudi vprašanje vesti, na katero marsikdo v današnjem svetu vse prerad pozabi. Prevajalka Jana Unuk, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Pesniška zbirka Od sončnega vzhoda do njegovega zahoda Czesława Miłosza, ki je izšla leta 1974, vsebuje dvaindvajset pesmi in daljšo istoimensko modernistično pesnitev. V Literarnem nokturnu se posvečamo sedmim izmed omenjenih dvaindvajsetih, v katerih načenja temeljna bivanjska vprašanja, pa tudi vprašanje vesti, na katero marsikdo v današnjem svetu vse prerad pozabi. Prevajalka Jana Unuk, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. Prevajalka: Maja Kovač; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. Prevajalka: Maja Kovač; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Publicistka in novinarka, profesorica in književnica je svoje pesmi je imenovala srčnice, saj so prihajale iz srca - čiste in nepotvorjene. V njih se veseli polnega življenja in sprejema njegovo zemeljsko končnost ter se v stiku s Presežnim zaveda enosti vsega. Igralka Nina Valič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Koder. Posneto leta 2024.
Publicistka in novinarka, profesorica in književnica je svoje pesmi je imenovala srčnice, saj so prihajale iz srca - čiste in nepotvorjene. V njih se veseli polnega življenja in sprejema njegovo zemeljsko končnost ter se v stiku s Presežnim zaveda enosti vsega. Igralka Nina Valič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Koder. Posneto leta 2024.
Več kot 400 književnih prevodov iz 26 jezikov je impresivna zapuščina jezikoslovca, urednika in velikega prevajalca Janka Modra (1914–2006). Kot je ob Modrovi sedemdesetletnici napisal Kajetan Gantar, bi »bilo brez Modrove prevodne žetve naše literarno obzorje siromašnejše, naša materinščina pa prikrajšana za številne presenetljive besedne zveze in izrazne možnosti«. Ob 110. obletnici Modrovega rojstva obujamo spomin nanj kot na pesnika, in sicer s šestimi soneti iz njegove knjige 225 sonetov z naslovom Sla spomina. Sonetni venec sonetnih vencev je Moder na pamet sestavljal v povojnem zaporu, pozneje pa je izšel pri Mohorjevi založbi. Interpretacija: Majda Grbac, režija: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež. Leto nastanka: 2004. Redakcija: Andrej Arko, Maja Žvokelj.
Več kot 400 književnih prevodov iz 26 jezikov je impresivna zapuščina jezikoslovca, urednika in velikega prevajalca Janka Modra (1914–2006). Kot je ob Modrovi sedemdesetletnici napisal Kajetan Gantar, bi »bilo brez Modrove prevodne žetve naše literarno obzorje siromašnejše, naša materinščina pa prikrajšana za številne presenetljive besedne zveze in izrazne možnosti«. Ob 110. obletnici Modrovega rojstva obujamo spomin nanj kot na pesnika, in sicer s šestimi soneti iz njegove knjige 225 sonetov z naslovom Sla spomina. Sonetni venec sonetnih vencev je Moder na pamet sestavljal v povojnem zaporu, pozneje pa je izšel pri Mohorjevi založbi. Interpretacija: Majda Grbac, režija: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež. Leto nastanka: 2004. Redakcija: Andrej Arko, Maja Žvokelj.
Kratki roman - morda povest Nenavadna bralka je leta 2007 izdal angleški pisatelj Alan Bennett. Nenavadna bralka iz naslova je angleška kraljica Elizabeta; ta naključno zaide v bibliobus, ki je parkiran pred Buckinghamsko palačo in si izposodi knjigo. Postane strastna bralka, kar popolnoma spremeni njen pogled na svet, pa tudi na vladanje in kraljevske dolžnosti. Prevod Miha Avanzo, interpretacija Ivo Ban, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.
Kratki roman - morda povest Nenavadna bralka je leta 2007 izdal angleški pisatelj Alan Bennett. Nenavadna bralka iz naslova je angleška kraljica Elizabeta; ta naključno zaide v bibliobus, ki je parkiran pred Buckinghamsko palačo in si izposodi knjigo. Postane strastna bralka, kar popolnoma spremeni njen pogled na svet, pa tudi na vladanje in kraljevske dolžnosti. Prevod Miha Avanzo, interpretacija Ivo Ban, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.
Za ta praznik dela smo izbrali malce bolj humoren pogled na delo, in sicer britanskega pisatelja Jeroma Klapke Jeroma, avtorja del, ki sodijo med najbolj duhovita v zgodovini literature. Med temi so Dnevnik romanja, Trije možje se klatijo in Trije možje v čolnu. V zadnjem se George, Harris in pripovedovalec J. utrujeni, vsega siti, bolni, skratka komaj še pri življenju, odločijo, da potrebujejo oddih in se v družbi psička Montmorencyja odpravijo na potovanje s čolnom po Temzi. Nekega dne Harris predlaga, da bi J. in George veslala, on sam pa bi krmaril. J. ni navdušen in njegov predlog vzame kot iztočnico za razpravo o svojem odnosu do dela in kako rad ga ima pravzaprav. Knjigo Trije možje v čolnu je prevedla Maja Kraigher. Interpretira Klemen Janežič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednika oddaje Matej Juh, Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Za ta praznik dela smo izbrali malce bolj humoren pogled na delo, in sicer britanskega pisatelja Jeroma Klapke Jeroma, avtorja del, ki sodijo med najbolj duhovita v zgodovini literature. Med temi so Dnevnik romanja, Trije možje se klatijo in Trije možje v čolnu. V zadnjem se George, Harris in pripovedovalec J. utrujeni, vsega siti, bolni, skratka komaj še pri življenju, odločijo, da potrebujejo oddih in se v družbi psička Montmorencyja odpravijo na potovanje s čolnom po Temzi. Nekega dne Harris predlaga, da bi J. in George veslala, on sam pa bi krmaril. J. ni navdušen in njegov predlog vzame kot iztočnico za razpravo o svojem odnosu do dela in kako rad ga ima pravzaprav. Knjigo Trije možje v čolnu je prevedla Maja Kraigher. Interpretira Klemen Janežič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednika oddaje Matej Juh, Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Praznični Literarni nokturno prinaša izbor pesnikov, rojenih okoli leta 1900, in njihovi ubeseditvi dela. To v verzih avtorjev iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlike in izkoriščanje človeka, vse to torej, kar žal ni bilo aktualno le v prvi polovici 20. stoletja, ko pesmi nastale. Slišali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Izbor Tina Kozin, interpretacija Akira Hasegawa, glasbena oprema Gregor Stermecki, ton in montaža Sonja Strenar, režija Petra Tanko. Produkcija 2007.
Praznični Literarni nokturno prinaša izbor pesnikov, rojenih okoli leta 1900, in njihovi ubeseditvi dela. To v verzih avtorjev iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlike in izkoriščanje človeka, vse to torej, kar žal ni bilo aktualno le v prvi polovici 20. stoletja, ko pesmi nastale. Slišali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Izbor Tina Kozin, interpretacija Akira Hasegawa, glasbena oprema Gregor Stermecki, ton in montaža Sonja Strenar, režija Petra Tanko. Produkcija 2007.
Francoski pesnik Marc Delouze (roj l. 1942 v Parizu) je prvo pesniško zbirko Spomini iz hiše besed objavil leta 1971. Sledile so številne druge pesniške zbirke, potem pa se je odločil za dvajset let molka. V tem času je ustanovil literarno organizacijo Poetična preddverja. Njegova pesniška pot se je nadaljevala s pesniško zbirko Pesem dežel (2014). Delouze, ki je večkrat gostoval tudi pri nas, je znan po inovativnih pristopih v podajanju svoje poezije, za katero sta značilna blag odklon v nadrealizem in nenavadna liričnost. Prevedla Vera Pejović in Peter Semolič, interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka: 2015.
Francoski pesnik Marc Delouze (roj l. 1942 v Parizu) je prvo pesniško zbirko Spomini iz hiše besed objavil leta 1971. Sledile so številne druge pesniške zbirke, potem pa se je odločil za dvajset let molka. V tem času je ustanovil literarno organizacijo Poetična preddverja. Njegova pesniška pot se je nadaljevala s pesniško zbirko Pesem dežel (2014). Delouze, ki je večkrat gostoval tudi pri nas, je znan po inovativnih pristopih v podajanju svoje poezije, za katero sta značilna blag odklon v nadrealizem in nenavadna liričnost. Prevedla Vera Pejović in Peter Semolič, interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka: 2015.
Klemen Jelinčič Boeta se je že podpisal pod vrsto zanimivih knjig, trenutno pa prevaja apokrifne spise in snuje prvo pesniško zbirko. Iz nje lahko slišimo cikel pesmi Besede. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Klemen Jelinčič Boeta se je že podpisal pod vrsto zanimivih knjig, trenutno pa prevaja apokrifne spise in snuje prvo pesniško zbirko. Iz nje lahko slišimo cikel pesmi Besede. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Karl Kraus – rodil se je na današnji dan pred 150 leti, umrl pa leta 1936, je bil avstrijski novinar, kritik, dramatik in pesnik, ki je vzbujal pozornost s svojimi bleščeče izraženimi satiričnimi idejami in obvladovanjem jezika. Velja za enega pomembnih pisateljev iz obdobja prve svetovne vojne, čeprav zaradi kompleksnega pisateljskega sloga njegova dela niso zelo široko znana. Kraus je bil judovskega rodu, obiskoval je dunajsko univerzo, vendar je študij opustil in se preživljal kot pisatelj. Leta 1899 je ustanovil literarno in politično revijo Bakla (Die Fackel), ki je ugasnila leta 1936 z vzponom nacizma v Avstriji. Istega leta je Kraus umrl. Njegovo pisanje je izbrušeno, zlasti v zbirkah aforizmov ter v zbirkah esejev. V drami Zadnji dnevi človeštva je obsodil nesmiselnost prve svetovne vojne. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov esej z naslovom Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno? Izšel je leta 1903, gre pa za napad na skupino findesieclovskih novinarjev, ki so se spravljali na skladatelje, kot so bili Smetana, Bruckner in Hugo Wolf. Prevod Janez Gradišnik, interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Karl Kraus – rodil se je na današnji dan pred 150 leti, umrl pa leta 1936, je bil avstrijski novinar, kritik, dramatik in pesnik, ki je vzbujal pozornost s svojimi bleščeče izraženimi satiričnimi idejami in obvladovanjem jezika. Velja za enega pomembnih pisateljev iz obdobja prve svetovne vojne, čeprav zaradi kompleksnega pisateljskega sloga njegova dela niso zelo široko znana. Kraus je bil judovskega rodu, obiskoval je dunajsko univerzo, vendar je študij opustil in se preživljal kot pisatelj. Leta 1899 je ustanovil literarno in politično revijo Bakla (Die Fackel), ki je ugasnila leta 1936 z vzponom nacizma v Avstriji. Istega leta je Kraus umrl. Njegovo pisanje je izbrušeno, zlasti v zbirkah aforizmov ter v zbirkah esejev. V drami Zadnji dnevi človeštva je obsodil nesmiselnost prve svetovne vojne. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov esej z naslovom Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno? Izšel je leta 1903, gre pa za napad na skupino findesieclovskih novinarjev, ki so se spravljali na skladatelje, kot so bili Smetana, Bruckner in Hugo Wolf. Prevod Janez Gradišnik, interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado. V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado. V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Grški pesnik Titos Patrikios, ki se je rodil leta 1928 v Atenah, je zadnji živeči predstavnik povojne pesniške generacije. Med drugo svetovno vojno se je udeležil partizanskega odporniškega gibanja, pozneje je bil kot levičar pregnan na otoka Makronisos in Ai Stratis. Študiral je v Franciji, pozneje pa delal pri Unescu v Parizu in Rimu. Deloval je tudi kot odvetnik, sociolog in literarni prevajalec. Izdal je 28 knjig poezije in proze. Njegova prva pesniška zbirka Kolovoz je izšla leta 1954. Sodi med ustanovne člane revije Umetniški pregled, v kateri objavlja članke in kritike. Njegova dela so bila prevedena v francoščino, flamščino, nemščino in nizozemščino. Je prejemnik številnih pomembnih grških in mednarodnih literarnih nagrad. Izbor pesmi je za Literarni nokturno prevedla Lara Unuk. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Grški pesnik Titos Patrikios, ki se je rodil leta 1928 v Atenah, je zadnji živeči predstavnik povojne pesniške generacije. Med drugo svetovno vojno se je udeležil partizanskega odporniškega gibanja, pozneje je bil kot levičar pregnan na otoka Makronisos in Ai Stratis. Študiral je v Franciji, pozneje pa delal pri Unescu v Parizu in Rimu. Deloval je tudi kot odvetnik, sociolog in literarni prevajalec. Izdal je 28 knjig poezije in proze. Njegova prva pesniška zbirka Kolovoz je izšla leta 1954. Sodi med ustanovne člane revije Umetniški pregled, v kateri objavlja članke in kritike. Njegova dela so bila prevedena v francoščino, flamščino, nemščino in nizozemščino. Je prejemnik številnih pomembnih grških in mednarodnih literarnih nagrad. Izbor pesmi je za Literarni nokturno prevedla Lara Unuk. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Pisatelj Franjo Frančič v zbirki kratkih proznih besedil, mogoče celo pesmi v prozi, s pojmi in motivi iz literarnih del slovenskih in tujih avtorjev vabi k branju. Svetovni dan knjige je pravšnja priložnost, da jim prisluhnemo. Igralec: Branko Jordan, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Alma Kužel, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Produkcija: 2015
Pisatelj Franjo Frančič v zbirki kratkih proznih besedil, mogoče celo pesmi v prozi, s pojmi in motivi iz literarnih del slovenskih in tujih avtorjev vabi k branju. Svetovni dan knjige je pravšnja priložnost, da jim prisluhnemo. Igralec: Branko Jordan, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Alma Kužel, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Produkcija: 2015
"Pomlad, ki mi nisi všeč, o tebi / hočem reči, da za vogalom neke ceste / tvoja napoved me je ranila kot / rezilo ... " Prevajalka Jolka Milič, igralca Vesna Jevnikar in Marko Mandič, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar. Posneto leta 2010.
"Pomlad, ki mi nisi všeč, o tebi / hočem reči, da za vogalom neke ceste / tvoja napoved me je ranila kot / rezilo ... " Prevajalka Jolka Milič, igralca Vesna Jevnikar in Marko Mandič, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar. Posneto leta 2010.
Pesnik in prevajalec Robert Bly (1926–2021) predstavlja enega izmed vrhov sodobne ameriške poezije, z njim je razcvet doživela tudi ameriška poezija v prozi. Njegove pesmi v prozi zaznamujeta na videz preprost jezik in skoraj plastičnost, s katero avtor podaja izseke vsakdana. A že njihov meditativni ritem in refleksija, ki jih obdaja, dajeta slutiti, da avtorja bolj kot površje opisanega prizora zanima nekaj drugega, namreč kompleksnost sveta, ki se svetlika tudi iz njegovega najmanjšega drobca. Izbor Blyjeve poezije je narejen iz knjige Segati k svetu. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Jože Valentič; interpret: Uroš Maček; glasbena opremljevalka: Sara Železnik; mojster zvoka: Nejc Zupančič; posneto leta 2013.
Pesnik in prevajalec Robert Bly (1926–2021) predstavlja enega izmed vrhov sodobne ameriške poezije, z njim je razcvet doživela tudi ameriška poezija v prozi. Njegove pesmi v prozi zaznamujeta na videz preprost jezik in skoraj plastičnost, s katero avtor podaja izseke vsakdana. A že njihov meditativni ritem in refleksija, ki jih obdaja, dajeta slutiti, da avtorja bolj kot površje opisanega prizora zanima nekaj drugega, namreč kompleksnost sveta, ki se svetlika tudi iz njegovega najmanjšega drobca. Izbor Blyjeve poezije je narejen iz knjige Segati k svetu. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Jože Valentič; interpret: Uroš Maček; glasbena opremljevalka: Sara Železnik; mojster zvoka: Nejc Zupančič; posneto leta 2013.
Iztok Osojnik je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Poleg pesniškega je ustvaril tudi bogat opus pripovednih in esejističnih del. Osojnikove pesmi neposredno nagovarjajo različne vidike družbene stvarnosti, s katerih njihov govorec nikoli ni izvzet; v njih se izrisuje kot prodoren, občutljiv in kritičen opazovalec. V interpretacija Milana Štefeta predstavljamo izbor pesmi o intimnejših bivanjskih vprašanjih. Režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2012.
Iztok Osojnik je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Poleg pesniškega je ustvaril tudi bogat opus pripovednih in esejističnih del. Osojnikove pesmi neposredno nagovarjajo različne vidike družbene stvarnosti, s katerih njihov govorec nikoli ni izvzet; v njih se izrisuje kot prodoren, občutljiv in kritičen opazovalec. V interpretacija Milana Štefeta predstavljamo izbor pesmi o intimnejših bivanjskih vprašanjih. Režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2012.
Mineva 200 let od smrti angleškega romantičnega pesnika Georga Gordona Noela Byrona, imenovanega preprosto lord Byron. Bil je najvidnejša osebnost angleške romantike. Njegovo življenje so zaznamovali številni škandali in razvpite ljubezenske epizode, med katerimi naj bi bile tudi incestne. S pisanjem se je začel ukvarjati že v mladosti, pisal je lirsko poezijo, pozneje pa epsko-lirske in epske satirične pesnitve. Pesnitev Romanje grofiča Harolda velja za eno najpomembnejših del evropske romantike. Že v avtorjevem času so jo navdušeno prebirali in številni so se odpravili po poteh, ki jih je po Evropi prehodil njegov literarni junak. Prevajalec: Janez Menart; režiserka: Irena Glonar; interpret: Aleš Valič; glasbenaopremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; uredniki oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Tina Kozin; produkcija 2006.
Mineva 200 let od smrti angleškega romantičnega pesnika Georga Gordona Noela Byrona, imenovanega preprosto lord Byron. Bil je najvidnejša osebnost angleške romantike. Njegovo življenje so zaznamovali številni škandali in razvpite ljubezenske epizode, med katerimi naj bi bile tudi incestne. S pisanjem se je začel ukvarjati že v mladosti, pisal je lirsko poezijo, pozneje pa epsko-lirske in epske satirične pesnitve. Pesnitev Romanje grofiča Harolda velja za eno najpomembnejših del evropske romantike. Že v avtorjevem času so jo navdušeno prebirali in številni so se odpravili po poteh, ki jih je po Evropi prehodil njegov literarni junak. Prevajalec: Janez Menart; režiserka: Irena Glonar; interpret: Aleš Valič; glasbenaopremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; uredniki oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Tina Kozin; produkcija 2006.
Poljska pesnica, esejistka, vizualna umetnica in glasbenica Urszula Zajączkowska se je rodila leta 1978 v Starogardu Gdańskem. Študirala je botaniko na gozdarski fakulteti in montažo na akademiji za film in televizijo v Varšavi. Je profesorica botanike na univerzi in raziskovalka sveta rastlin, s katerim so povezani tudi njena poezija, umetniški projekti in kratkometražni filmi, npr. Metamorfoza rastlin (izšla l. 2016). Je ena najbolj znanih predstavnic poljske ekopoezije. Doslej je izdala pesniške zbirke Atomi (l. 2014), minimum (l. 2017) in Pesek (l. 2020) ter eseje Trske, dračje (l. 2019). Za minimum je leta 2017 prejela nagrado Sklada Kościelskih, za Trske, dračje pa leta 2020 literarno nagrado Gdynia v kategoriji eseja. Izbor pesmi je prevedla Jana Unuk. Interpretira Pia Zemljič, režirala je Ana Krauthaker, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Poljska pesnica, esejistka, vizualna umetnica in glasbenica Urszula Zajączkowska se je rodila leta 1978 v Starogardu Gdańskem. Študirala je botaniko na gozdarski fakulteti in montažo na akademiji za film in televizijo v Varšavi. Je profesorica botanike na univerzi in raziskovalka sveta rastlin, s katerim so povezani tudi njena poezija, umetniški projekti in kratkometražni filmi, npr. Metamorfoza rastlin (izšla l. 2016). Je ena najbolj znanih predstavnic poljske ekopoezije. Doslej je izdala pesniške zbirke Atomi (l. 2014), minimum (l. 2017) in Pesek (l. 2020) ter eseje Trske, dračje (l. 2019). Za minimum je leta 2017 prejela nagrado Sklada Kościelskih, za Trske, dračje pa leta 2020 literarno nagrado Gdynia v kategoriji eseja. Izbor pesmi je prevedla Jana Unuk. Interpretira Pia Zemljič, režirala je Ana Krauthaker, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Petra Bauman je diplomirana novinarka, moderatorka, igralka in pesnica. Doslej je objavila dve pesniški zbirki, Januar in Paradiž. Njene pesmi so bile prevedene v nemščino, angleščino, hrvaščino in grščino. Objavlja v slovenskih literarnih revijah. Piše poezijo in kratko prozo, zgodbe in pesmi za otroke, občasno nastopa v gledališču in filmih, zadnja leta pa jo priteguje ljudsko pripovedništvo. Inrerpretacija Pia Zemljič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Ana Krauthaker. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje je Staša Grahek.
Petra Bauman je diplomirana novinarka, moderatorka, igralka in pesnica. Doslej je objavila dve pesniški zbirki, Januar in Paradiž. Njene pesmi so bile prevedene v nemščino, angleščino, hrvaščino in grščino. Objavlja v slovenskih literarnih revijah. Piše poezijo in kratko prozo, zgodbe in pesmi za otroke, občasno nastopa v gledališču in filmih, zadnja leta pa jo priteguje ljudsko pripovedništvo. Inrerpretacija Pia Zemljič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Ana Krauthaker. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje je Staša Grahek.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.