Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko Živa in Žarko na tleh najdeta skrivnosten pisan predmet, morata ugotoviti, čemu služi. Je to klobuk? Papirnata ladjica? Zastava? S pomočjo prašičkov ugotovita, da je to pravzaprav zmaj, a ga ne znata spraviti v zrak.
Ko Živa in Žarko na tleh najdeta skrivnosten pisan predmet, morata ugotoviti, čemu služi. Je to klobuk? Papirnata ladjica? Zastava? S pomočjo prašičkov ugotovita, da je to pravzaprav zmaj, a ga ne znata spraviti v zrak.
Boris praznuje rojstni dan. Lepo se obnašaj, Krokodil. Danes nisi ti v središču pozornosti. Danes je Borisov dan. Tudi darilo je zanj. A je tako posebno, da se Rija s težkim srcem loči od njega.
Boris praznuje rojstni dan. Lepo se obnašaj, Krokodil. Danes nisi ti v središču pozornosti. Danes je Borisov dan. Tudi darilo je zanj. A je tako posebno, da se Rija s težkim srcem loči od njega.
Polž Saško zelo rad je, vendar ne sam, zato išče koga, s komer bi si skupaj privoščila dobro kosilo. Toda taščiček Niko je za Saška prehiter, kipec pri vodometu ni prav klepetav, konj Hektor pa ne razmišlja o hrani, temveč samo o igri. Saško že skoraj obupa, a se še malo potrudi in na koncu dobi nagrado – slastno kosilo z najboljšo družbo.
Polž Saško zelo rad je, vendar ne sam, zato išče koga, s komer bi si skupaj privoščila dobro kosilo. Toda taščiček Niko je za Saška prehiter, kipec pri vodometu ni prav klepetav, konj Hektor pa ne razmišlja o hrani, temveč samo o igri. Saško že skoraj obupa, a se še malo potrudi in na koncu dobi nagrado – slastno kosilo z najboljšo družbo.
Poleti so gore pravo igrišče za svizce. Ko se napasejo na čudovitih cvetlicah, mladički ob sončnem zahodu pohitijo domov v svoj brlog. Drug drugemu ovohajo lička, da se prepričajo, ali so vsi iz iste družine. Potem skupaj z mano in očkom zaspijo, ležeč na hrbtih, z glavo med sprednjima tačkama. Lahko noč, svizci!
Poleti so gore pravo igrišče za svizce. Ko se napasejo na čudovitih cvetlicah, mladički ob sončnem zahodu pohitijo domov v svoj brlog. Drug drugemu ovohajo lička, da se prepričajo, ali so vsi iz iste družine. Potem skupaj z mano in očkom zaspijo, ležeč na hrbtih, z glavo med sprednjima tačkama. Lahko noč, svizci!
Evropska komedija leta 2021 po mnenju Evropske filmske akademije. Zabavna in trpka zgodba o nedoraslosti in (ne)odgovornosti duhovito in učinkovito vnaša elemente animacije v igrani film. Rakel, rahlo nenavadna in precej nedorasla triindvajsetletnica, ugotovi, in to šele v šestem mesecu, da je noseča. Dete, ki raste v njej, je plod samo enega, ne preveč romantičnega večera, ki ga je preživela s študentskim plejbojem. Rakel ob strani stoji njen novi fant, ki ga prav nič ne moti dejstvo, da bo vzgajal tujega otroka. Ampak Rakel je popolnoma nepripravljena na novo vlogo. Za splav je prepozno, zato začne pripravljati vse potrebno za oddajo otroka v posvojitev. Takrat pa v njeno življenje vstopi Ninjababy, animirani karakter, alter-ego njenega še nerojenega otroka, in jo začne na vse pretege prepričevati, da dela največjo napako svojega življenja. Ninjababy uganja razne vragolije; prileze iz zvezka, skoči v njeno skodelico, ji krati spanec… Originalni naslov: NINJABABY Leto produkcije: 2021 Država: Norveška Žanr: komična drama Režija: Yngvild Sve Flikke Scenarij: Johan Fasting Igrajo: Kristine Thorp, Arthur Berning, Nader Khademi
Evropska komedija leta 2021 po mnenju Evropske filmske akademije. Zabavna in trpka zgodba o nedoraslosti in (ne)odgovornosti duhovito in učinkovito vnaša elemente animacije v igrani film. Rakel, rahlo nenavadna in precej nedorasla triindvajsetletnica, ugotovi, in to šele v šestem mesecu, da je noseča. Dete, ki raste v njej, je plod samo enega, ne preveč romantičnega večera, ki ga je preživela s študentskim plejbojem. Rakel ob strani stoji njen novi fant, ki ga prav nič ne moti dejstvo, da bo vzgajal tujega otroka. Ampak Rakel je popolnoma nepripravljena na novo vlogo. Za splav je prepozno, zato začne pripravljati vse potrebno za oddajo otroka v posvojitev. Takrat pa v njeno življenje vstopi Ninjababy, animirani karakter, alter-ego njenega še nerojenega otroka, in jo začne na vse pretege prepričevati, da dela največjo napako svojega življenja. Ninjababy uganja razne vragolije; prileze iz zvezka, skoči v njeno skodelico, ji krati spanec… Originalni naslov: NINJABABY Leto produkcije: 2021 Država: Norveška Žanr: komična drama Režija: Yngvild Sve Flikke Scenarij: Johan Fasting Igrajo: Kristine Thorp, Arthur Berning, Nader Khademi
Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Praznične dni na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom slovenskih filmov. Kakšni so trendi, problemi in uspehi slovenskih filmark in filmarjev, v pogovorui z Žigo Brdnikom, filmskim kritikom, ki se v svojem delu posveča slovenski filmski politiki.
Praznične dni na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom slovenskih filmov. Kakšni so trendi, problemi in uspehi slovenskih filmark in filmarjev, v pogovorui z Žigo Brdnikom, filmskim kritikom, ki se v svojem delu posveča slovenski filmski politiki.
Ne bom več luzerka je filmska pripoved o generaciji, ki se le stežka prebija v svet odraslih in išče izhode iz svoje neprostovoljne podaljšane mladosti, zaznamovane z odvisnostjo od staršev in brezperspektivnostjo domačega okolja. Glavni lik filma, devetindvajsetletna Špela, je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco. Scenarij in režija: Urša Menart V glavnih vlogah: Eva Jesenovec, Živa Selan, Branko Završan, Jurij Drevenšek, Aljaž Jovanović in drugi
Ne bom več luzerka je filmska pripoved o generaciji, ki se le stežka prebija v svet odraslih in išče izhode iz svoje neprostovoljne podaljšane mladosti, zaznamovane z odvisnostjo od staršev in brezperspektivnostjo domačega okolja. Glavni lik filma, devetindvajsetletna Špela, je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco. Scenarij in režija: Urša Menart V glavnih vlogah: Eva Jesenovec, Živa Selan, Branko Završan, Jurij Drevenšek, Aljaž Jovanović in drugi
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Domani e` domenica - rubrica religiosa
La rubrica religiosa settimanale condotta da mons.Roberto Rosa è prepararsi a vivere la domenica con l'ascolto della Parola di Dio. La locazione della trasmissione viene scelta in base all'anno liturgico in chiese e cattedrali dell'Istria e di Trieste dove si trovano opere artistiche che mettono in risalto il tempo liturgico, un'apertura ad accogliere un messaggio sempre nuovo del Vangelo. V tedenski verski oddaji Mons. Roberto Rosa nagovarja vernike, da prisluhnejo Božji Besedi in nam predaja vedno sveže sporočilo Evangelija. Kraj snemanja oddaje je izbran glede na liturgijski čas (Advent, Božič, Velika Noč, itd.).
La rubrica religiosa settimanale condotta da mons.Roberto Rosa è prepararsi a vivere la domenica con l'ascolto della Parola di Dio. La locazione della trasmissione viene scelta in base all'anno liturgico in chiese e cattedrali dell'Istria e di Trieste dove si trovano opere artistiche che mettono in risalto il tempo liturgico, un'apertura ad accogliere un messaggio sempre nuovo del Vangelo. V tedenski verski oddaji Mons. Roberto Rosa nagovarja vernike, da prisluhnejo Božji Besedi in nam predaja vedno sveže sporočilo Evangelija. Kraj snemanja oddaje je izbran glede na liturgijski čas (Advent, Božič, Velika Noč, itd.).
Hrup kmetijskih strojev, oglašanje živali in neprijetne vonjave velikokrat zmotijo sosede kmetov, predvsem prišleke iz mest. V Franciji so večkrat zanetili vroče spore. Oglašanje petelina Mauricea je na primer sosede tako motilo, da so njegovo lastnico z otočka Oleron na zahodu Francije tožili na sodišču. Zdaj so francoski poslanci temu naredili konec. Sprejeli so tako imenovani petelinji zakon, ki določa, da se meščani ne morejo več pritožiti zaradi kikirikanja petelinov, mukanja krav in podobnega. Bi takšen zakon potrebovali tudi v Sloveniji?
Hrup kmetijskih strojev, oglašanje živali in neprijetne vonjave velikokrat zmotijo sosede kmetov, predvsem prišleke iz mest. V Franciji so večkrat zanetili vroče spore. Oglašanje petelina Mauricea je na primer sosede tako motilo, da so njegovo lastnico z otočka Oleron na zahodu Francije tožili na sodišču. Zdaj so francoski poslanci temu naredili konec. Sprejeli so tako imenovani petelinji zakon, ki določa, da se meščani ne morejo več pritožiti zaradi kikirikanja petelinov, mukanja krav in podobnega. Bi takšen zakon potrebovali tudi v Sloveniji?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.
Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film »Pozabljeni« Miloša Batistute prinaša enega od kamenčkov v mozaik zavedanja, kako drugačna je bila izkušnja Primorcev in Istranov v času fašizma. Kako so tisoči prisilno zapustili svoje domove, nekateri kot italijanski vojaki, drugi kot interniranci in konfiniranci. Kako so živeli in preživeli v izgnanstvu na jugu Italije in kako so se po njeni kapitulaciji v prekomorskih brigadah pridružili partizanski vojski in odigrali pomembno vlogo v zaključnih bojih osvobajanja države. In se morali še leta po vojni boriti za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane. Film nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih. Spomin nanje ohranjajo tudi tamkajšnji prebivalci. Preplet dragocenega pričevanja enega še zadnjih živečih prekomorcev, spomini sorodnikov, zgodovinski in borčevski pogled, arhivske fotografije ter posnetki, vse to je avtorjev poklon narodno zavednim Primorcem – prekomorcem. Dokumentarni film je nastal v produkciji Regionalnega TV programa v Regionalnem RTV centru Koper Capodistria, pod režijo se je podpisala Sonja Cerkvenik.
Dokumentarni film »Pozabljeni« Miloša Batistute prinaša enega od kamenčkov v mozaik zavedanja, kako drugačna je bila izkušnja Primorcev in Istranov v času fašizma. Kako so tisoči prisilno zapustili svoje domove, nekateri kot italijanski vojaki, drugi kot interniranci in konfiniranci. Kako so živeli in preživeli v izgnanstvu na jugu Italije in kako so se po njeni kapitulaciji v prekomorskih brigadah pridružili partizanski vojski in odigrali pomembno vlogo v zaključnih bojih osvobajanja države. In se morali še leta po vojni boriti za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane. Film nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih. Spomin nanje ohranjajo tudi tamkajšnji prebivalci. Preplet dragocenega pričevanja enega še zadnjih živečih prekomorcev, spomini sorodnikov, zgodovinski in borčevski pogled, arhivske fotografije ter posnetki, vse to je avtorjev poklon narodno zavednim Primorcem – prekomorcem. Dokumentarni film je nastal v produkciji Regionalnega TV programa v Regionalnem RTV centru Koper Capodistria, pod režijo se je podpisala Sonja Cerkvenik.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
Brini in Binki se ne ljubi pospraviti igralnice, pa zadolžita robota očija, da jo bo pospravil namesto njiju. Oči robot se zavzeto loti dela, a Brininim domislicam ni konca, robot se pokvari, in vsi načrti se izjalovijo.
Brini in Binki se ne ljubi pospraviti igralnice, pa zadolžita robota očija, da jo bo pospravil namesto njiju. Oči robot se zavzeto loti dela, a Brininim domislicam ni konca, robot se pokvari, in vsi načrti se izjalovijo.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Ajdo v Sloveniji pridelujejo že več generacij. Najbolj uspeva v Prekmurju, na rodovitnem nižavju vzdolž reke Mure. Ajda v zrnu ali zmleta v moko je pomembna sestavina v lokalni kuhinji. Daniela in Boštjan Gjergjek organsko pridelujeta ajdo, odkar sta pred petimi leti prevzela kmetijo Danielinih staršev. Poleg jedi z ajdo rada pripravljata tudi krepak bograč in okusno prekmursko gibanico. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Ajdo v Sloveniji pridelujejo že več generacij. Najbolj uspeva v Prekmurju, na rodovitnem nižavju vzdolž reke Mure. Ajda v zrnu ali zmleta v moko je pomembna sestavina v lokalni kuhinji. Daniela in Boštjan Gjergjek organsko pridelujeta ajdo, odkar sta pred petimi leti prevzela kmetijo Danielinih staršev. Poleg jedi z ajdo rada pripravljata tudi krepak bograč in okusno prekmursko gibanico. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
V tokratni oddaji bomo osvetlili praznovanje stoletnice tržaške univerze, ki je podelila častni doktorat italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju za njun doprinos na poti sprave med sosednjima narodoma. V Šmihelu na avstrijskem Koroškem so Slovenci društveno organizirani že skoraj 120 let. Gimnazija Mihaly Vörösmarty v Monoštru je edina gimnazija v Porabju, ki jo obiskujejo tudi porabski Slovenci. na avstrijskem Štajerskem so bile v zgodovinskih listinah prvič omenjene leta 1250.
V tokratni oddaji bomo osvetlili praznovanje stoletnice tržaške univerze, ki je podelila častni doktorat italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju za njun doprinos na poti sprave med sosednjima narodoma. V Šmihelu na avstrijskem Koroškem so Slovenci društveno organizirani že skoraj 120 let. Gimnazija Mihaly Vörösmarty v Monoštru je edina gimnazija v Porabju, ki jo obiskujejo tudi porabski Slovenci. na avstrijskem Štajerskem so bile v zgodovinskih listinah prvič omenjene leta 1250.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
"Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
"Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Prihodnjič o podjetju Feroda iz Celja, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Drago Pavčnik. Mojster Pavel Skaza pa nam je odprl vrata v svet izdelovanja godal. Prve violine je v zameno za les razdelil kmetom.
Prihodnjič o podjetju Feroda iz Celja, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Drago Pavčnik. Mojster Pavel Skaza pa nam je odprl vrata v svet izdelovanja godal. Prve violine je v zameno za les razdelil kmetom.
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Pesem upora je nastal v letu, ko je Partizanski pevski zbor, naslednik Invalidskega pevskega zbora, slavil 65-letnico. Takrat, ko smo se obujali spomin na 100-letnico rojstva dirigenta Radovana Gobca. Obe poglavji sta za marsikoga že pozabljena zgodovina. A ne za vse. Režiser Andraž Pöschl je skupaj s snemalcem Alešem Živcem stopil na pot iskanja odmevov partizanske pesmi upora. Po nekaj letih pozabe jo danes lahko slišimo na koncertih, veselicah, v športnih dvoranah… Zdi se, da je ljudje ne želijo pozabiti. Da jo pojejo takrat, ko jim je težko. Udarniške rime in ritmi ohranjajo upanje in prenašajo sporočila o pomenu za mnoge temeljnih človeških vrednot. Ki, kot se večkrat zdi, nezadržno izginjajo v bledenju socialnega okolja. Imeti pred biti, jaz in moje pred vsem ostalim, domovina kot poligon za jumbo-plakate in slepo sledenje potrošništvu, brezskrbnost, celo sovraštvo do drugih. Kdo želi vsaj s pesmijo slikati boljši svet? Zakaj še vedno pojejo in zakaj potrebujemo njihovo pesem? Na katere skrajnosti nas opozarjajo? Oni so: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Garažni ženski pevski zbor Kombinat. Skupaj s številnimi drugimi.
Dokumentarni film Pesem upora je nastal v letu, ko je Partizanski pevski zbor, naslednik Invalidskega pevskega zbora, slavil 65-letnico. Takrat, ko smo se obujali spomin na 100-letnico rojstva dirigenta Radovana Gobca. Obe poglavji sta za marsikoga že pozabljena zgodovina. A ne za vse. Režiser Andraž Pöschl je skupaj s snemalcem Alešem Živcem stopil na pot iskanja odmevov partizanske pesmi upora. Po nekaj letih pozabe jo danes lahko slišimo na koncertih, veselicah, v športnih dvoranah… Zdi se, da je ljudje ne želijo pozabiti. Da jo pojejo takrat, ko jim je težko. Udarniške rime in ritmi ohranjajo upanje in prenašajo sporočila o pomenu za mnoge temeljnih človeških vrednot. Ki, kot se večkrat zdi, nezadržno izginjajo v bledenju socialnega okolja. Imeti pred biti, jaz in moje pred vsem ostalim, domovina kot poligon za jumbo-plakate in slepo sledenje potrošništvu, brezskrbnost, celo sovraštvo do drugih. Kdo želi vsaj s pesmijo slikati boljši svet? Zakaj še vedno pojejo in zakaj potrebujemo njihovo pesem? Na katere skrajnosti nas opozarjajo? Oni so: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Garažni ženski pevski zbor Kombinat. Skupaj s številnimi drugimi.
Teodozija, Henry, Will in princesa Safija se znajdejo ujeti v kleti stanovanja, kjer naj bi živel vlomilec v Throckmortonov dvorec. Prestrašeni so. Z njimi je tudi kača, v katero se je spremenil vlomilec. Jim bo uspelo priti iz kleti? THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Teodozija, Henry, Will in princesa Safija se znajdejo ujeti v kleti stanovanja, kjer naj bi živel vlomilec v Throckmortonov dvorec. Prestrašeni so. Z njimi je tudi kača, v katero se je spremenil vlomilec. Jim bo uspelo priti iz kleti? THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Sarah je stara šest let. Skupaj z mamo, očetom in starejšim bratom živi na Nizozemskem, v bližini Waddenovega morja, ki velja za zavarovan ekosistem. Oče bo Sarah in njenega brata odpeljal na zabavno dogodivščino in ju podučil, kako se hodi po blatu. Na poti do morja bodo videli rake in raziskovali užitne morske rastline.
Sarah je stara šest let. Skupaj z mamo, očetom in starejšim bratom živi na Nizozemskem, v bližini Waddenovega morja, ki velja za zavarovan ekosistem. Oče bo Sarah in njenega brata odpeljal na zabavno dogodivščino in ju podučil, kako se hodi po blatu. Na poti do morja bodo videli rake in raziskovali užitne morske rastline.
Miši se pripravljajo na svoj letni ples, na katerega je prvikrat povabljena tudi Celestinca. Ernest je navdušen, drugi medvedi pa ne, ker jim mišja slavja niso prav nič všeč ...
Miši se pripravljajo na svoj letni ples, na katerega je prvikrat povabljena tudi Celestinca. Ernest je navdušen, drugi medvedi pa ne, ker jim mišja slavja niso prav nič všeč ...
Ela, Oskar in Hu se odpravijo na namišljeno potovanje na morje k Oskarjevim starim staršem.
Ela, Oskar in Hu se odpravijo na namišljeno potovanje na morje k Oskarjevim starim staršem.
Medvedji brlog napadejo mravlje. Cofek jim z veseljem ponudi svojo hišo, svojega kruha z medom pa ne. Čas je, da Cofek vsiljivim malim bitjem poišče sanjsko hišo.
Medvedji brlog napadejo mravlje. Cofek jim z veseljem ponudi svojo hišo, svojega kruha z medom pa ne. Čas je, da Cofek vsiljivim malim bitjem poišče sanjsko hišo.
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Pobliže si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, če si ga podajajo.
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Pobliže si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, če si ga podajajo.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Kakadudu, Božiček prinese toliko daril, kot si jih zaslužiš. Ne glede na to, koliko tečnariš in kričiš, da si glavni. Pepe za vse tri dobre može pripravi presenečenje in v resnici je glavni on. Ampak v Malem pristanu, na Ptuju pa je glavni nekdo drug … Te zanima, kdo? To izveš v naslednji oddaji. Navihano praznična bo!
Kakadudu, Božiček prinese toliko daril, kot si jih zaslužiš. Ne glede na to, koliko tečnariš in kričiš, da si glavni. Pepe za vse tri dobre može pripravi presenečenje in v resnici je glavni on. Ampak v Malem pristanu, na Ptuju pa je glavni nekdo drug … Te zanima, kdo? To izveš v naslednji oddaji. Navihano praznična bo!
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do križanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v času rimske okupacije Galileje. V odraslosti začne javno delovati, okrog sebe zbere skupino učencev, ozdravlja bolnike in dela čudeže ter gradi cerkev, ki ima posluh za težave navadnih ljudi. Toda z razglašanjem, da je božji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovraštvo premožne judovske duhovščine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na križanje. Jezus na križu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s čudežem dokaže, da je božji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljših filmov vseh časov. Verjetno gre res za enega najboljših filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi ciničnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natančno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realističnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov, približal pa se je humanističnemu značaju Jezusovega dela, kot o njem piše Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oči in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisočletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji. Izvirni naslov: IL VANGELO SECONDO MATTEO / Italijansko-francoski film, 1964 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Enrique Irazoqui, Margherita Caruso, Susanna Pasolini, Marcello Morante
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do križanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v času rimske okupacije Galileje. V odraslosti začne javno delovati, okrog sebe zbere skupino učencev, ozdravlja bolnike in dela čudeže ter gradi cerkev, ki ima posluh za težave navadnih ljudi. Toda z razglašanjem, da je božji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovraštvo premožne judovske duhovščine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na križanje. Jezus na križu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s čudežem dokaže, da je božji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljših filmov vseh časov. Verjetno gre res za enega najboljših filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi ciničnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natančno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realističnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov, približal pa se je humanističnemu značaju Jezusovega dela, kot o njem piše Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oči in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisočletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji. Izvirni naslov: IL VANGELO SECONDO MATTEO / Italijansko-francoski film, 1964 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Enrique Irazoqui, Margherita Caruso, Susanna Pasolini, Marcello Morante
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
