Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Za sosedovo mizo odkriva pravo kulinarično zakladnico s pomočjo ljudi, ki jo najbolje poznajo: kmetov, vinogradnikov, kuharjev, gospodinj, ribičev in mnogih drugih.
Nikakor ne gre za le še eno kuharsko oddajo, ampak serija združuje prikaz življenja na različnih koncih Evrope (tu in tam pa tudi zunaj nje), portrete zanimivih ljudi in predstavitev lokalnih kuhinj, v eni od epizod tudi slovenske.
Predstavljajte si pogostitev v Lyonu, v gurmanski prestolnici Francije, spoznavanje gojenja žafrana v Iranu ali obisk tržnice v Moldaviji. Gledalci bodo na najboljši mogoč način spoznali zanimiv utrip vsakdanjega življenja in ob tem pripravo tipičnih regionalnih jedi.
Ekipa serije bo obiskala ljudi v različnih regijah in jih spremljala skozi njihov vsakdan, seveda s poudarkom na čarovniji kuhanja. Poleg priprave tipičnih regionalnih jedi si bodo gledalci ogledali tudi pridelavo ali odkup živil, skladno s sloganom: Razmišljajmo globalno – jejmo lokalno. Spoznavali bomo, kaj pomeni kuhanje v različnih kulturah v Evropi in po svetu.
Serijo Za sosedovo mizo predvajajo že 13. leto, kar kaže na njen velik uspeh, predvsem v nemško govorečem prostoru. Posneta je za nemško javno televizijo ZDF, v sodelovanju z uglednim programom Arte.
Pokrajina Aragonija v Španiji je po površini četrta največja v državi, vendar najredkeje poseljena. Tu uspevata predvsem sadje in zelenjava. Sonia Peralta je pred petimi leti začela ekološko kmetovati in je svoje zelenjavne njive preuredila skladno s permakulturo. Za škodljivce ne uporablja strupov, z njimi ima prav posebne načrte. Njene pridelke v svoji eko trgovini prodaja Araceli Marzo, navdušena kuharica, ki iz Sonijine zelenjave ustvarja slastne jedi. S sinom skuhata kosilo za cirkuško skupino mladih, ki se pripravlja na nastop. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Adama Ulrich
Pokrajina Aragonija v Španiji je po površini četrta največja v državi, vendar najredkeje poseljena. Tu uspevata predvsem sadje in zelenjava. Sonia Peralta je pred petimi leti začela ekološko kmetovati in je svoje zelenjavne njive preuredila skladno s permakulturo. Za škodljivce ne uporablja strupov, z njimi ima prav posebne načrte. Njene pridelke v svoji eko trgovini prodaja Araceli Marzo, navdušena kuharica, ki iz Sonijine zelenjave ustvarja slastne jedi. S sinom skuhata kosilo za cirkuško skupino mladih, ki se pripravlja na nastop. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Adama Ulrich
Michele Durello, Nicholas Perla in Matteo Falchetti so 19-letni fantje, ki v mestecu Todi v Umbriji obiskujejo najstarejšo kmetijsko srednjo šolo v Italiji. Michelejeva teta Anna Maria za bodoče maturante pripravlja več tradicionalnih umbrijskih jedi. Med drugimi značilno pogačo torto al testo in pečene golobe s prav posebno omako. Med izletom na planoto Castelluccio pa trije prijatelji spoznajo še eno umbrijsko specialiteto, farrecchiato, ki jo pripravljajo iz grahove moke z oljčnim oljem in inčuni. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtorja: Cristina Ricci in Stefan Pannen
Michele Durello, Nicholas Perla in Matteo Falchetti so 19-letni fantje, ki v mestecu Todi v Umbriji obiskujejo najstarejšo kmetijsko srednjo šolo v Italiji. Michelejeva teta Anna Maria za bodoče maturante pripravlja več tradicionalnih umbrijskih jedi. Med drugimi značilno pogačo torto al testo in pečene golobe s prav posebno omako. Med izletom na planoto Castelluccio pa trije prijatelji spoznajo še eno umbrijsko specialiteto, farrecchiato, ki jo pripravljajo iz grahove moke z oljčnim oljem in inčuni. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtorja: Cristina Ricci in Stefan Pannen
Kakšnih sto kilometrov južno od Neaplja, v italijanski regiji Kampanija, stojijo antični templji Pestum. Tu že več stoletij redijo bivole, iz njihovega mleka pa izdelujejo izvirno italijansko mocarelo. Zelo priljubljena jed v teh krajih je ocvrta mocarela med rezinama kruha, z dimljeno mocarelo in svežo rikoto pa pripravljajo različne testenine in rižoto. Raffaele Barlotti je sirarski mojster, ki se je obrti učil od očeta. Mu bo s sestro Donatello uspelo zadolženo sirarno postaviti na noge? ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Cristina Ricci in Stefan Pannen
Kakšnih sto kilometrov južno od Neaplja, v italijanski regiji Kampanija, stojijo antični templji Pestum. Tu že več stoletij redijo bivole, iz njihovega mleka pa izdelujejo izvirno italijansko mocarelo. Zelo priljubljena jed v teh krajih je ocvrta mocarela med rezinama kruha, z dimljeno mocarelo in svežo rikoto pa pripravljajo različne testenine in rižoto. Raffaele Barlotti je sirarski mojster, ki se je obrti učil od očeta. Mu bo s sestro Donatello uspelo zadolženo sirarno postaviti na noge? ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Cristina Ricci in Stefan Pannen
Ajdo v Sloveniji pridelujejo že več generacij. Najbolj uspeva v Prekmurju, na rodovitnem nižavju vzdolž reke Mure. Ajda v zrnu ali zmleta v moko je pomembna sestavina v lokalni kuhinji. Daniela in Boštjan Gjergjek organsko pridelujeta ajdo, odkar sta pred petimi leti prevzela kmetijo Danielinih staršev. Poleg jedi z ajdo rada pripravljata tudi krepak bograč in okusno prekmursko gibanico. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Ajdo v Sloveniji pridelujejo že več generacij. Najbolj uspeva v Prekmurju, na rodovitnem nižavju vzdolž reke Mure. Ajda v zrnu ali zmleta v moko je pomembna sestavina v lokalni kuhinji. Daniela in Boštjan Gjergjek organsko pridelujeta ajdo, odkar sta pred petimi leti prevzela kmetijo Danielinih staršev. Poleg jedi z ajdo rada pripravljata tudi krepak bograč in okusno prekmursko gibanico. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Jura je gorska veriga med Francijo in Švico. V tamkajšnjih dolinah uspeva pelin, grenka rastlina, iz katere že več kot 200 let destilirajo absint, čeprav sta bili do leta 2005 njegova pridelava in prodaja v Franciji in Švici prepovedani, saj je veljalo, da uživanje absinta povzroča norost in slepoto. Vendar pri absintu ni nevaren pelin, temveč visoka vsebnost alkohola. Francis Martin je v vasi Boveresse kuhal absint že v času, ko je bilo to še prepovedano. Po legalizaciji je odprl majhno destilarno, zdaj je podjetje prevzel sin Philippe, ki se očetov uspeh trudi nadgraditi z novo različico žganja. Absint pa ni le pijača, uporabite ga lahko za izboljšanje številnih jedi, kot so postrvi, sladoledni sufle ali klobase, pri čemer glavno vlogo igrajo aromatična zelišča v absintu. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Lorenz Findeisen
Jura je gorska veriga med Francijo in Švico. V tamkajšnjih dolinah uspeva pelin, grenka rastlina, iz katere že več kot 200 let destilirajo absint, čeprav sta bili do leta 2005 njegova pridelava in prodaja v Franciji in Švici prepovedani, saj je veljalo, da uživanje absinta povzroča norost in slepoto. Vendar pri absintu ni nevaren pelin, temveč visoka vsebnost alkohola. Francis Martin je v vasi Boveresse kuhal absint že v času, ko je bilo to še prepovedano. Po legalizaciji je odprl majhno destilarno, zdaj je podjetje prevzel sin Philippe, ki se očetov uspeh trudi nadgraditi z novo različico žganja. Absint pa ni le pijača, uporabite ga lahko za izboljšanje številnih jedi, kot so postrvi, sladoledni sufle ali klobase, pri čemer glavno vlogo igrajo aromatična zelišča v absintu. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Lorenz Findeisen
Iz gozda pri Kirchseeonu na Zgornjem Bavarskem se ob zimskem solsticiju prikažejo divje pehte. Pet koncev tedna hodijo po vaseh, bobnajo, vriskajo in plešejo, prebujajo zmrznjene zemeljske duhove in opominjajo ljudi, da bo zime kmalu konec in se bo narava spet postavila na noge. Pod težkimi maskami se skrivajo mladi iz Kirchseeona, ki se rajanja peht veselijo vse leto. Nicole in Robert Zeisig sta se kot otroka pred pehtami skrivala, zdaj pa sta navdušena udeleženca rajanja. Njun šestletni sin Lucas doma pridno pomaga babici Evi panirati zrezke za 60 peht. Evijin sin Robert zna speči svinjsko pečenko, potrebuje pa mamino pomoč pri pripravi kruhovih cmokov. Tudi brez juhe z zdrobovimi cmočki na Zgornjem Bavarskem ne gre.
Iz gozda pri Kirchseeonu na Zgornjem Bavarskem se ob zimskem solsticiju prikažejo divje pehte. Pet koncev tedna hodijo po vaseh, bobnajo, vriskajo in plešejo, prebujajo zmrznjene zemeljske duhove in opominjajo ljudi, da bo zime kmalu konec in se bo narava spet postavila na noge. Pod težkimi maskami se skrivajo mladi iz Kirchseeona, ki se rajanja peht veselijo vse leto. Nicole in Robert Zeisig sta se kot otroka pred pehtami skrivala, zdaj pa sta navdušena udeleženca rajanja. Njun šestletni sin Lucas doma pridno pomaga babici Evi panirati zrezke za 60 peht. Evijin sin Robert zna speči svinjsko pečenko, potrebuje pa mamino pomoč pri pripravi kruhovih cmokov. Tudi brez juhe z zdrobovimi cmočki na Zgornjem Bavarskem ne gre.
Nemška dežela Mecklenburg je redko poseljena kmetijska dežela z neokrnjeno naravo in številnimi zapuščenimi graščinami. Iz mesta na podeželje se je preselila tudi mlada družina von Waldthausen, ki zdaj obnavlja staro graščino. Friedrich von Waldthausen je arhitekt, ki namesto rušenja stare stavbe in ponovne gradnje pripisuje velik pomen obnovi izvirne zgradbe. Na posestvu imajo tudi star sadovnjak, večino jabolk predelajo v sok. Jabolka in drugo sadje so glavna sestavina mecklenburške kuhinje, tudi za nadev mesnih jedi. Najbolj znana specialiteta pa so mecklenburška pečena svinjska rebra.
Nemška dežela Mecklenburg je redko poseljena kmetijska dežela z neokrnjeno naravo in številnimi zapuščenimi graščinami. Iz mesta na podeželje se je preselila tudi mlada družina von Waldthausen, ki zdaj obnavlja staro graščino. Friedrich von Waldthausen je arhitekt, ki namesto rušenja stare stavbe in ponovne gradnje pripisuje velik pomen obnovi izvirne zgradbe. Na posestvu imajo tudi star sadovnjak, večino jabolk predelajo v sok. Jabolka in drugo sadje so glavna sestavina mecklenburške kuhinje, tudi za nadev mesnih jedi. Najbolj znana specialiteta pa so mecklenburška pečena svinjska rebra.
