Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ksenija Medved je zelo dejavna na področju knjižničarstva, s prvencem napisala sem roman, objavljenim v samozaložbi, pa se predstavlja še kot pesnica. Ob njeni poeziji lahko imate občutek, da se pogosto opre na svoje zelo konkretne izkušnje in jih ubesedi z veliko neposrednostjo, včasih pa zapiše tudi izkušnje bližnjih. Tako najverjetneje tudi v pesmi pisala sem v samostan, posvečeni spolnim zlorabam v Cerkvi. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Ksenija Medved je zelo dejavna na področju knjižničarstva, s prvencem napisala sem roman, objavljenim v samozaložbi, pa se predstavlja še kot pesnica. Ob njeni poeziji lahko imate občutek, da se pogosto opre na svoje zelo konkretne izkušnje in jih ubesedi z veliko neposrednostjo, včasih pa zapiše tudi izkušnje bližnjih. Tako najverjetneje tudi v pesmi pisala sem v samostan, posvečeni spolnim zlorabam v Cerkvi. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V sklepnem, šestem delu dekle z avtom po nesreči povozi kokoš. Kar sprva izgleda kot vljudnostna, a empatična interakcija, v kateri se razburjeno dekle želi opravičiti, postane igra manipulacije in čustvenega izsiljevanja, s katero zakonca dajeta slutiti napeto in nevarno vzdušje. To pa na simbolni ravni že nakazuje vojno – in grozote, povezane z njo. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Dekle – Doroteja Nadrah Vasjeva žena – Iva Krajnc Bagola Vasja – Vladimir Vlaškalić Produkcija Uredništva igranega programa
Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V sklepnem, šestem delu dekle z avtom po nesreči povozi kokoš. Kar sprva izgleda kot vljudnostna, a empatična interakcija, v kateri se razburjeno dekle želi opravičiti, postane igra manipulacije in čustvenega izsiljevanja, s katero zakonca dajeta slutiti napeto in nevarno vzdušje. To pa na simbolni ravni že nakazuje vojno – in grozote, povezane z njo. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Dekle – Doroteja Nadrah Vasjeva žena – Iva Krajnc Bagola Vasja – Vladimir Vlaškalić Produkcija Uredništva igranega programa
Na Prvem nadaljujemo cikel koncertov teksaških kantavtorjev. Za nas so snemali Guy Clark, Steve Earle, Townes Van Zandt in Terry Lee Hale, zdaj pa je na vrsti Joe Ely (beri: đo ili). Ta pevec, pisec pesmi in kitarist se je rodil leta 1948 v Amarillu v Teksasu. Svojo burno glasbeno kariero je začel v skupini The Flatlanders, danes pa snema za veliko založbo MCA Records in izvaja špansko obarvano različico kantrija s kitaristom flamenka v ospredju. Leta 1958 se je s starši preselil v Lubbock, mesto, v katerem so pred njim začeli uspešne kariere Buddy Holly, Roy Orbison in Waylon Jennings. Kmalu so ga prevzele pesmi Buddyja Hollyja, vendar dolgo sploh ni vedel, da je bil ta sijajni glasbenik iz Lubbocka. V mestu je bila zelo močna baptistična skupnost. Z rokenrolom ni hotela imeti nič skupnega. Joe Ely ustvarja pod vplivom različnih teksaških pesnikov. Legenda pravi, da je začel pisati dobre skladbe, ko je spoznal Townesa Van Zandta in njegovo ključno ploščo "Our Mother, The Mountain". Želimo vam prijetno poslušanje koncerta iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Igra in poje vam Joe Ely s svojo skupino. SEZNAM SKLADB S KONCERTA: Up On The Ridge Joe Ely (Tornado Temple) Gallo Del Cielo Tom Russell (BUG) Ranches And Rivers Joe Ely (Tornado Temple) You're Workin' For The Man (And You Ain't Breakin Even) Joe Ely (Tornado Temple) Queen Of Heaven Ely, Pierce, Nabors (Tornado) I'm 1000 Miles From Home Ely (Tornado Temple) All Just To Get To You Ely/Sexton (BMI) Behind The Bamboo Shade Joe Ely (BMI) Letter To Laredo Joe Ely (EMI/April) Jesse's Texas Blues Taylor??? (By Jesse Guitar Taylor) More Jesse's Texas Blues Taylor??? (By Jesse Guitar Taylor) Me And Billy The Kid Joe Ely (Eiffel Tower Music) Boxcars Butch Hancock (Rainlight Music) Road Hawg Hancock (Rainlight Music) My Eyes Got Lucky Ely (Eiffel Tower Music) Oh Boy West-Petty Silver City Joe Ely (Eiffel Tower) Settle For Love Ely (EMI/April) Going Down The Road* Woody Guthrie/Lee Hays (Hollis Music)
Na Prvem nadaljujemo cikel koncertov teksaških kantavtorjev. Za nas so snemali Guy Clark, Steve Earle, Townes Van Zandt in Terry Lee Hale, zdaj pa je na vrsti Joe Ely (beri: đo ili). Ta pevec, pisec pesmi in kitarist se je rodil leta 1948 v Amarillu v Teksasu. Svojo burno glasbeno kariero je začel v skupini The Flatlanders, danes pa snema za veliko založbo MCA Records in izvaja špansko obarvano različico kantrija s kitaristom flamenka v ospredju. Leta 1958 se je s starši preselil v Lubbock, mesto, v katerem so pred njim začeli uspešne kariere Buddy Holly, Roy Orbison in Waylon Jennings. Kmalu so ga prevzele pesmi Buddyja Hollyja, vendar dolgo sploh ni vedel, da je bil ta sijajni glasbenik iz Lubbocka. V mestu je bila zelo močna baptistična skupnost. Z rokenrolom ni hotela imeti nič skupnega. Joe Ely ustvarja pod vplivom različnih teksaških pesnikov. Legenda pravi, da je začel pisati dobre skladbe, ko je spoznal Townesa Van Zandta in njegovo ključno ploščo "Our Mother, The Mountain". Želimo vam prijetno poslušanje koncerta iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Igra in poje vam Joe Ely s svojo skupino. SEZNAM SKLADB S KONCERTA: Up On The Ridge Joe Ely (Tornado Temple) Gallo Del Cielo Tom Russell (BUG) Ranches And Rivers Joe Ely (Tornado Temple) You're Workin' For The Man (And You Ain't Breakin Even) Joe Ely (Tornado Temple) Queen Of Heaven Ely, Pierce, Nabors (Tornado) I'm 1000 Miles From Home Ely (Tornado Temple) All Just To Get To You Ely/Sexton (BMI) Behind The Bamboo Shade Joe Ely (BMI) Letter To Laredo Joe Ely (EMI/April) Jesse's Texas Blues Taylor??? (By Jesse Guitar Taylor) More Jesse's Texas Blues Taylor??? (By Jesse Guitar Taylor) Me And Billy The Kid Joe Ely (Eiffel Tower Music) Boxcars Butch Hancock (Rainlight Music) Road Hawg Hancock (Rainlight Music) My Eyes Got Lucky Ely (Eiffel Tower Music) Oh Boy West-Petty Silver City Joe Ely (Eiffel Tower) Settle For Love Ely (EMI/April) Going Down The Road* Woody Guthrie/Lee Hays (Hollis Music)
Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.
Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.
Izbrana proza prinaša odlomke iz drugega romana Sjónove mojstrske trilogije CoDex 1962 (Prvi del, Tvoje oči so me videle, je v slovenskem prevodu Andreja Perica lani izšel pri založbi Goga). Drugi del trilogije je izšel leta 2001 s podnaslovom S trepetavimi solzami (to je sintagma, vzeta iz islandske državne himne). Napisan je v žanru skrivnostne kriminalke. Leo Loewe, judovski begunec iz koncentracijskega taborišča, ki so ga skrivaj negovali v nemškem gostišču, poleti leta 1944 prebegne na Islandijo z glinastim dojenčkom in zlatim prstanom, bistvenim za oživitev otroka. A že na ladji mu prstan ukradejo ... Zgodbo, za katero so značilne nenadne spremembe registrov, slogov in žanrov, pripoveduje njegov še nerojeni sin Jósef. V trilogiji CoDex 1962, ki jo zaznamujejo različne zgodbe, zastranitve in slikoviti liki, ta osrednji sodobni islandski avtor raziskuje teme nacionalizma, družbene pravičnosti in ponovne judovske naselitve na Islandijo, pri tem pa se opira na islandsko ustno slovstvo in svetopisemski slog ter široko mrežo svetovne književnosti. Avtor rad poudarja, da imajo Islandci pri soočanju s stvarnostjo bolj kot dejstva radi domišljijo. Prav njegova divja, prevratna domišljija je tudi ena njegovih največjih vrlin. Izbor in prevod iz angleščine: Andrej Peric, Interpret: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Klemen Markovčič. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje: Staša Grahek.
Izbrana proza prinaša odlomke iz drugega romana Sjónove mojstrske trilogije CoDex 1962 (Prvi del, Tvoje oči so me videle, je v slovenskem prevodu Andreja Perica lani izšel pri založbi Goga). Drugi del trilogije je izšel leta 2001 s podnaslovom S trepetavimi solzami (to je sintagma, vzeta iz islandske državne himne). Napisan je v žanru skrivnostne kriminalke. Leo Loewe, judovski begunec iz koncentracijskega taborišča, ki so ga skrivaj negovali v nemškem gostišču, poleti leta 1944 prebegne na Islandijo z glinastim dojenčkom in zlatim prstanom, bistvenim za oživitev otroka. A že na ladji mu prstan ukradejo ... Zgodbo, za katero so značilne nenadne spremembe registrov, slogov in žanrov, pripoveduje njegov še nerojeni sin Jósef. V trilogiji CoDex 1962, ki jo zaznamujejo različne zgodbe, zastranitve in slikoviti liki, ta osrednji sodobni islandski avtor raziskuje teme nacionalizma, družbene pravičnosti in ponovne judovske naselitve na Islandijo, pri tem pa se opira na islandsko ustno slovstvo in svetopisemski slog ter široko mrežo svetovne književnosti. Avtor rad poudarja, da imajo Islandci pri soočanju s stvarnostjo bolj kot dejstva radi domišljijo. Prav njegova divja, prevratna domišljija je tudi ena njegovih največjih vrlin. Izbor in prevod iz angleščine: Andrej Peric, Interpret: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Klemen Markovčič. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje: Staša Grahek.
Ugledna francoska komorna zasedba Kvartet Ebène se je pred nekaj tedni predstavila tudi slovenskim ljubiteljem glasbe na koncertu v Mariboru. Tokrat bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil 17. januarja letos izveden v Avditoriju Glasbenega parka v Rimu. Kvartet Ebène, v katerem igrajo violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Magadure, violistka Marie Chilemme in violončelist Raphaël Merlin, je zaigral Godalni kvartet v g-molu, op. 20, št. 3 Josepha Haydna, Godalni kvartet št. 3 Béle Bartóka in Godalni kvartet št. 15 v G-duru, D. 887 Franza Schuberta. Zadnjega bomo predvajali prihodnjič, najprej pa glasbo Haydna in Bartóka.
Ugledna francoska komorna zasedba Kvartet Ebène se je pred nekaj tedni predstavila tudi slovenskim ljubiteljem glasbe na koncertu v Mariboru. Tokrat bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil 17. januarja letos izveden v Avditoriju Glasbenega parka v Rimu. Kvartet Ebène, v katerem igrajo violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Magadure, violistka Marie Chilemme in violončelist Raphaël Merlin, je zaigral Godalni kvartet v g-molu, op. 20, št. 3 Josepha Haydna, Godalni kvartet št. 3 Béle Bartóka in Godalni kvartet št. 15 v G-duru, D. 887 Franza Schuberta. Zadnjega bomo predvajali prihodnjič, najprej pa glasbo Haydna in Bartóka.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
»Ta knjiga pripoveduje zgodbo o zadnji evropski meji. Tam se, kot je to pri mejah, stikajo in razhajajo Bolgarija, Grčija in Turčija. To je tudi mesto, kjer se začne nekaj podobnega Evropi in konča nekaj, kar ni povsem Azija.«
»Ta knjiga pripoveduje zgodbo o zadnji evropski meji. Tam se, kot je to pri mejah, stikajo in razhajajo Bolgarija, Grčija in Turčija. To je tudi mesto, kjer se začne nekaj podobnega Evropi in konča nekaj, kar ni povsem Azija.«
Začenjamo s podporo prizadevanjem slovenskih založnikov proti krčenju javnih sredstev za knjigo, ki jo je izrazilo evropsko združenje založnikov. Nezadovoljstvo večjega dela slovenskih založb izhaja iz rezultatov štiriletnega razpisa in pričakovanja, da bo po gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni, slovenska knjiga deležna večje podpore. V Atriju ZRC so odprli fotografsko razstavo Po Deželi stečkov, skrivnostnih srednjeveških nagrobnikov na območju Bosne in Hercegovine, na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Slovenski etnografski muzej 60-letnico Muzeja neevropskih kultur v Goričanah obeležuje z razstavama Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti in Popotovanja spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja. V Centru in galeriji P74 pa na skupni razstavi predstavljajo nominiranke in nominiranca za nagrado skupine OHO: letos so to Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Končujemo z Gibanjem za pravice Palestincev, ki ob obletnici nakbe pripravlja serijo dogodkov Svobodna Palestina.
Začenjamo s podporo prizadevanjem slovenskih založnikov proti krčenju javnih sredstev za knjigo, ki jo je izrazilo evropsko združenje založnikov. Nezadovoljstvo večjega dela slovenskih založb izhaja iz rezultatov štiriletnega razpisa in pričakovanja, da bo po gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni, slovenska knjiga deležna večje podpore. V Atriju ZRC so odprli fotografsko razstavo Po Deželi stečkov, skrivnostnih srednjeveških nagrobnikov na območju Bosne in Hercegovine, na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Slovenski etnografski muzej 60-letnico Muzeja neevropskih kultur v Goričanah obeležuje z razstavama Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti in Popotovanja spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja. V Centru in galeriji P74 pa na skupni razstavi predstavljajo nominiranke in nominiranca za nagrado skupine OHO: letos so to Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Končujemo z Gibanjem za pravice Palestincev, ki ob obletnici nakbe pripravlja serijo dogodkov Svobodna Palestina.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Posvečamo se tradicionalni glasbi ljudstva Bamileke iz Kameruna, kot jo je leta 1965 shranil francoski skladatelj in muzikolog ruskega rodu Tolja Nikiprovetski. Glasba je izraz duhovnega življenja ljudstva in kaže njihovo spoštovanje do prednikov in običajev, ki so jih podedovali, pa tudi povezanosti in odvisnosti od narave in okolja, v katerem živijo. Je predvsem obredna, obredi pa so del vsakdanjih dejavnosti, predvsem pa pomembnih dogodkov v življenju posameznika in skupnosti.
Posvečamo se tradicionalni glasbi ljudstva Bamileke iz Kameruna, kot jo je leta 1965 shranil francoski skladatelj in muzikolog ruskega rodu Tolja Nikiprovetski. Glasba je izraz duhovnega življenja ljudstva in kaže njihovo spoštovanje do prednikov in običajev, ki so jih podedovali, pa tudi povezanosti in odvisnosti od narave in okolja, v katerem živijo. Je predvsem obredna, obredi pa so del vsakdanjih dejavnosti, predvsem pa pomembnih dogodkov v življenju posameznika in skupnosti.
Osmega maja 2024 je minilo sto deset let, odkar se je v Dolu pri Ljubljani rodil prevajalec Janko Moder. Njegov skoraj nepregledni opus prevodov iz skoraj vseh evropskih jezikov obsega tako dramatiko kot poezijo in prozo. Diplomiral je iz slavistike, nekaj časa je poučeval, med vojno je bil dramaturg v gledališču, po vojni nekaj mesecev zaprt, potem se je preživljal predvsem kot prevajalec in urednik. Kot literat je ustvaril sonetni venec sonetnih vencev z naslovom Sla spomina ter roman Sveta zemlja. Leta 2004, ob njegovi devetdesetletnici, ko je ta roman ponovno izšel, je nastal pogovor, ki ga je posnela Vida Curk.
Osmega maja 2024 je minilo sto deset let, odkar se je v Dolu pri Ljubljani rodil prevajalec Janko Moder. Njegov skoraj nepregledni opus prevodov iz skoraj vseh evropskih jezikov obsega tako dramatiko kot poezijo in prozo. Diplomiral je iz slavistike, nekaj časa je poučeval, med vojno je bil dramaturg v gledališču, po vojni nekaj mesecev zaprt, potem se je preživljal predvsem kot prevajalec in urednik. Kot literat je ustvaril sonetni venec sonetnih vencev z naslovom Sla spomina ter roman Sveta zemlja. Leta 2004, ob njegovi devetdesetletnici, ko je ta roman ponovno izšel, je nastal pogovor, ki ga je posnela Vida Curk.
Dihi je skrivnostni naslov koncerta ob 70-letnici Alda Kumarja, ki je sredi aprila obiskal dva primorska kraja, najprej skladateljevo rojstno Idrijo, nato pa še Novo Gorico, v kateri je bil vključen v cikel Goriška zborovska srečanja Zveze kulturnih društev Nova Gorica. Oba koncerta sta bila izvedena v okviru tamkajšnjih območnih izpostav Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Program je ponudil vpogled v skladateljev zborovski opus, nastopil je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Ane Erčulj, ki je tudi izbrala skladbe. Koncert v Novi Gorici, na katerem je bila navzoča snemalna ekipa Radia Koper, so poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem, nagradili zbor z dolgimi in toplimi aplavzi in se nazadnje skladatelju zahvalili s stoječimi ovacijami. V opusu Alda Kumarja ima ljudska glasba pomembno mesto, predvsem primorska, z vsemi vplivi z manjšinskih kulturnih območij – od Istre do Rezije in Benečije. To smo slišali tudi na koncertu z naslovom Dihi.
Dihi je skrivnostni naslov koncerta ob 70-letnici Alda Kumarja, ki je sredi aprila obiskal dva primorska kraja, najprej skladateljevo rojstno Idrijo, nato pa še Novo Gorico, v kateri je bil vključen v cikel Goriška zborovska srečanja Zveze kulturnih društev Nova Gorica. Oba koncerta sta bila izvedena v okviru tamkajšnjih območnih izpostav Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Program je ponudil vpogled v skladateljev zborovski opus, nastopil je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Ane Erčulj, ki je tudi izbrala skladbe. Koncert v Novi Gorici, na katerem je bila navzoča snemalna ekipa Radia Koper, so poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem, nagradili zbor z dolgimi in toplimi aplavzi in se nazadnje skladatelju zahvalili s stoječimi ovacijami. V opusu Alda Kumarja ima ljudska glasba pomembno mesto, predvsem primorska, z vsemi vplivi z manjšinskih kulturnih območij – od Istre do Rezije in Benečije. To smo slišali tudi na koncertu z naslovom Dihi.
Poslušamo: Trio za klavir, violino in violončelo Maurica Ravela, Sonato št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Schumannov Andante in variacije, op. 46, Sekstet za klavir, violino, violo, violončelo, klarinet in rog Ernsta von Dohnányija ter Introdukcijo in allegro Maurica Ravela.
Poslušamo: Trio za klavir, violino in violončelo Maurica Ravela, Sonato št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Schumannov Andante in variacije, op. 46, Sekstet za klavir, violino, violo, violončelo, klarinet in rog Ernsta von Dohnányija ter Introdukcijo in allegro Maurica Ravela.
Lili Novy, slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije, je živela v letih od 1885 in 1958. Čeprav je za življenja sodila v krog najboljših pesnikov in pesnic, je pozneje njeno pesnjenje po krivici nekoliko utonilo v pozabo. V Liričnem utrinku njeno pesem Somrak interpretira dramska igralka Judita Zidar. Oddajo smo posneli leta 2003.
Lili Novy, slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije, je živela v letih od 1885 in 1958. Čeprav je za življenja sodila v krog najboljših pesnikov in pesnic, je pozneje njeno pesnjenje po krivici nekoliko utonilo v pozabo. V Liričnem utrinku njeno pesem Somrak interpretira dramska igralka Judita Zidar. Oddajo smo posneli leta 2003.
Danes zvečer bo v Arboretumu Volčji Potok potekal zvočni dogodek v okviru cikla AnimotMUZIK, ki ga že peto leto zapored organizira zavod Cona. Namen cikla je poskus vzpostavitve zvočne komunikacije z nečloveškimi živalmi preko glasbe. Sodelujoči umetniki in umetnice v naravnem okolju številnih ptic pevk in drugih živalskih vrst, ki se zvočno izražajo, s svojim občutenim igranjem nekatere med njimi povabijo k medvrstnemu zvočnemu ustvarjanju. Vsi udeleženci in udeleženke dogodka v okolje vstopijo z namero po aktivnem poslušanju in zaznavanju okolice ter zvokov, ki jih proizvajajo tamkajšnji nečloveški prebivalci. Glasbeniki, vešči improvizacije, pa s to zvočno krajino subtilno vzpostavljajo stik. Nekoliko drugačno mesto imajo ptice v zgodovini zahodne klasične glasbe. Posnemanje zvokov ptičjega petja je v programski glasbi 19. in zgodnjega 20. stoletja velikokrat služilo za vzbujanje naravnega, pastoralnega vzdušja, včasih je imelo humoren namen, v nekaterih poznejših delih pa je služilo tudi za obogatitev zvočne barve. V Glasbeni jutranjici bomo slišali enega od izrazitih primerov takšnega zvočnega slikanja. Skladbo Škrjanček vzleta Ralpha Vaughna Williamsa.
Danes zvečer bo v Arboretumu Volčji Potok potekal zvočni dogodek v okviru cikla AnimotMUZIK, ki ga že peto leto zapored organizira zavod Cona. Namen cikla je poskus vzpostavitve zvočne komunikacije z nečloveškimi živalmi preko glasbe. Sodelujoči umetniki in umetnice v naravnem okolju številnih ptic pevk in drugih živalskih vrst, ki se zvočno izražajo, s svojim občutenim igranjem nekatere med njimi povabijo k medvrstnemu zvočnemu ustvarjanju. Vsi udeleženci in udeleženke dogodka v okolje vstopijo z namero po aktivnem poslušanju in zaznavanju okolice ter zvokov, ki jih proizvajajo tamkajšnji nečloveški prebivalci. Glasbeniki, vešči improvizacije, pa s to zvočno krajino subtilno vzpostavljajo stik. Nekoliko drugačno mesto imajo ptice v zgodovini zahodne klasične glasbe. Posnemanje zvokov ptičjega petja je v programski glasbi 19. in zgodnjega 20. stoletja velikokrat služilo za vzbujanje naravnega, pastoralnega vzdušja, včasih je imelo humoren namen, v nekaterih poznejših delih pa je služilo tudi za obogatitev zvočne barve. V Glasbeni jutranjici bomo slišali enega od izrazitih primerov takšnega zvočnega slikanja. Skladbo Škrjanček vzleta Ralpha Vaughna Williamsa.
Oddajo bomo namenili Stingovi glasbi, njegovim uspešnicam v jazzovskih priredbah in sodelovanjem z jazzovskimi glasbeniki. Konec februarja je na enem samem koncertu v Tampi nastopil s pevcem Billyjem Joelom. Sting zadnje čase koncertira v Dubaju, Las Vegasu, New Orleansu, Mumbaju, toda dobra novica je, da se Sting vrača tudi v Slovenijo – v sredo, 29. maja bo nastopil v ljubljanskih Stožicah.
Oddajo bomo namenili Stingovi glasbi, njegovim uspešnicam v jazzovskih priredbah in sodelovanjem z jazzovskimi glasbeniki. Konec februarja je na enem samem koncertu v Tampi nastopil s pevcem Billyjem Joelom. Sting zadnje čase koncertira v Dubaju, Las Vegasu, New Orleansu, Mumbaju, toda dobra novica je, da se Sting vrača tudi v Slovenijo – v sredo, 29. maja bo nastopil v ljubljanskih Stožicah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
V galeriji ZDSLU smo si ogledali skupinsko razstavo mladih umetnic in umetnikov Svežina in moč umetnosti: Odsevi družbe, ki se sprašuje, kakšna je umetnost prihodnosti, v izolski Galeriji Insula pa smo bili na razstavi Homo sacer prekmurskega akademskega slikarja Igorja Banfija. Prebrali smo roman Ersija Sotiropoulosa Kaj je ostalo od noči, ki se navdihuje pri enem večjih modernih grških pesnikov, Kavafisu. Ob najnovejših vesteh, da je iranski režim hudo kaznoval enega vidnejših režiserjev Mohammada Rasoulofa, bo prihodnjih 14 dni na portalu RTV 365 izjemoma spet na voljo njegov film Zlo ne obstaja.
V galeriji ZDSLU smo si ogledali skupinsko razstavo mladih umetnic in umetnikov Svežina in moč umetnosti: Odsevi družbe, ki se sprašuje, kakšna je umetnost prihodnosti, v izolski Galeriji Insula pa smo bili na razstavi Homo sacer prekmurskega akademskega slikarja Igorja Banfija. Prebrali smo roman Ersija Sotiropoulosa Kaj je ostalo od noči, ki se navdihuje pri enem večjih modernih grških pesnikov, Kavafisu. Ob najnovejših vesteh, da je iranski režim hudo kaznoval enega vidnejših režiserjev Mohammada Rasoulofa, bo prihodnjih 14 dni na portalu RTV 365 izjemoma spet na voljo njegov film Zlo ne obstaja.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kakšna je prihajajoča generacija naših slikark, slikarjev, kipark in kiparjev? V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov so na ogled postavili dela generacije, ki še ni dopolnila 35 let. Razstava Svežina in moč umetnosti: Odsevi družbe je sicer rezultat razpisa, na katerega se je prijavilo 52 umetnic in umetnikov, izbrali so jih polovico.
Kakšna je prihajajoča generacija naših slikark, slikarjev, kipark in kiparjev? V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov so na ogled postavili dela generacije, ki še ni dopolnila 35 let. Razstava Svežina in moč umetnosti: Odsevi družbe je sicer rezultat razpisa, na katerega se je prijavilo 52 umetnic in umetnikov, izbrali so jih polovico.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora Arnolda Schönberga in Festivalskega orkestra Styriarte, posnetega v župnijski cerkvi v Stainzu julija lani. To je bilo tudi eno izmed prizorišč Festivala Styriarte in večera z naslovom Za dušo in srce, za oči in ušesa. Na njem sta zveneli Kantata ob smrti cesarja Jožefa Drugega Ludwiga van Beethovna in Kronanjska maša Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora Arnolda Schönberga in Festivalskega orkestra Styriarte, posnetega v župnijski cerkvi v Stainzu julija lani. To je bilo tudi eno izmed prizorišč Festivala Styriarte in večera z naslovom Za dušo in srce, za oči in ušesa. Na njem sta zveneli Kantata ob smrti cesarja Jožefa Drugega Ludwiga van Beethovna in Kronanjska maša Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Živimo v času, ko nekateri poklici, ki so se uveljavili kot tradicionalni, počasi izginjajo. Poročilo, ki obravnava zaposlovanje v Združenih državah Amerike (primerjalno je narejeno za leti 1910 in 2000), ugotavlja, da je število delavcev v gospodinjskih dejavnostih, kmetijski dejavnosti in v industriji, dramatično upadllo, obenem pa se je v tem času število t.i. strokovnih, menedžerskih, pisarniških, trgovskih in storitvenih delavcev potrojilo. Kot lahko beremo v knjigi antropologa Davida Graeberja, je med njimi precej takih, ki so neproduktivni, vendar zelo dobro plačani.
Živimo v času, ko nekateri poklici, ki so se uveljavili kot tradicionalni, počasi izginjajo. Poročilo, ki obravnava zaposlovanje v Združenih državah Amerike (primerjalno je narejeno za leti 1910 in 2000), ugotavlja, da je število delavcev v gospodinjskih dejavnostih, kmetijski dejavnosti in v industriji, dramatično upadllo, obenem pa se je v tem času število t.i. strokovnih, menedžerskih, pisarniških, trgovskih in storitvenih delavcev potrojilo. Kot lahko beremo v knjigi antropologa Davida Graeberja, je med njimi precej takih, ki so neproduktivni, vendar zelo dobro plačani.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu je na ogled pregledna razstava del Tomislava Gotovca, enega najpomembnejših umetnikov s področja konceptualne umetnosti, performansa, body arta in filma na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Razstava z naslovom: Tomislav Gotovac a.k.a. Antonio G. Lauer, NARAŠČAJOČA PADAJOČA GENEALOGIJA prvič predstavlja niz fotografij, filmskih projekcij ter rekvizitov in kostumov iz Gotovčevih predstav. Predstavljata jo direktorica Muzeja sodobne umetnosti Vesna Meštrić ter Darko Šimčić, vodja Inštituta Tomislava Gotovca. Foto: Tomislav Gotovac, Zagreb, volim te!, avtor: Mio Vesović, vir: FB stran MSU Zagreb
V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu je na ogled pregledna razstava del Tomislava Gotovca, enega najpomembnejših umetnikov s področja konceptualne umetnosti, performansa, body arta in filma na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Razstava z naslovom: Tomislav Gotovac a.k.a. Antonio G. Lauer, NARAŠČAJOČA PADAJOČA GENEALOGIJA prvič predstavlja niz fotografij, filmskih projekcij ter rekvizitov in kostumov iz Gotovčevih predstav. Predstavljata jo direktorica Muzeja sodobne umetnosti Vesna Meštrić ter Darko Šimčić, vodja Inštituta Tomislava Gotovca. Foto: Tomislav Gotovac, Zagreb, volim te!, avtor: Mio Vesović, vir: FB stran MSU Zagreb
22. marca je v koncertni dvorani glasbenega središča Tivoli Vredenburg v Utrechtu na Nizozemskem nastopil Klavirski trio Van Baerle, ki ga sestavljajo violinistka Maria Milstein, violončelist Gideon den Herder in pianist Hannes Minnaar. Trio je izvedel pester program z glasbo Gabriela Fauréja, Franza Liszta, Johannesa Brahmsa in sodobnega nizozemskega skladatelja Roberta Zuidama.
22. marca je v koncertni dvorani glasbenega središča Tivoli Vredenburg v Utrechtu na Nizozemskem nastopil Klavirski trio Van Baerle, ki ga sestavljajo violinistka Maria Milstein, violončelist Gideon den Herder in pianist Hannes Minnaar. Trio je izvedel pester program z glasbo Gabriela Fauréja, Franza Liszta, Johannesa Brahmsa in sodobnega nizozemskega skladatelja Roberta Zuidama.
Matija Solce bo v gledališko-glasbeno ambientalnem omnibusu z naslovom 3JA! obudil ulice v Celju. V Galeriji Škuc v Ljubljani pa bo vrata domišljijskim mestom odprla Beatrice Moumdjian s samostojno razstavo z naslovom Obnova praznine. Najdišča in čarobna mesta. Do 25. maja si je še vedno mogoče ogledati samostojno razstavo Vuka Ćosića z naslovom Dragi Karli, ki je na ogled v razstavišču artKIT v Mariboru. V Verdijem gledališču v Gorici si bo mogoče ogledati predstavo Kapucinska kripta, gledališko trilogijo, ki je nastala po istoimenskem romanu Josepha Rotha. Mineva pa tudi 110. obletnica rojstva Vitomila Zupana. Vabljeni k poslušanju!
Matija Solce bo v gledališko-glasbeno ambientalnem omnibusu z naslovom 3JA! obudil ulice v Celju. V Galeriji Škuc v Ljubljani pa bo vrata domišljijskim mestom odprla Beatrice Moumdjian s samostojno razstavo z naslovom Obnova praznine. Najdišča in čarobna mesta. Do 25. maja si je še vedno mogoče ogledati samostojno razstavo Vuka Ćosića z naslovom Dragi Karli, ki je na ogled v razstavišču artKIT v Mariboru. V Verdijem gledališču v Gorici si bo mogoče ogledati predstavo Kapucinska kripta, gledališko trilogijo, ki je nastala po istoimenskem romanu Josepha Rotha. Mineva pa tudi 110. obletnica rojstva Vitomila Zupana. Vabljeni k poslušanju!
Angleški pacient, filmski dogodek leta 1996, je pritegnil s svojo skrivnostno, strastno in razburljivo zgodbo - prepleteno vezjo med časovno oddaljenima, a podobno tragičnima ljubezenskima zgodbama. Do nerazpoznavnosti ožgani mož, edini preživeli potnik iz letalske nesreče, v kateri je, v zadnjih izdihljajih 2. svetovne vojne, v puščavskem pesku severne Afrike izginilo majhno letalo. Njegova koža je scvrt pergament, njegov spomin razbita skleda nepovezanih podob. Iz razbitine letala so ga potegnile zavezniške sile in ga predale umikajočemu se konvoju v severni Italiji. Toda ker je umikajoča se vojska v razsulu, področje prepredeno s skritimi minami, pacient pa je le neljubo breme, ga bolj ali manj prepustijo lastni usodi v stari, na pol porušeni toskanski vili. Trmasto z njim vztraja le Hana, mlada medicinska sestra, ki skuša zaceliti tudi svoje (čustvene) rane iztekajoče se vojne.
Angleški pacient, filmski dogodek leta 1996, je pritegnil s svojo skrivnostno, strastno in razburljivo zgodbo - prepleteno vezjo med časovno oddaljenima, a podobno tragičnima ljubezenskima zgodbama. Do nerazpoznavnosti ožgani mož, edini preživeli potnik iz letalske nesreče, v kateri je, v zadnjih izdihljajih 2. svetovne vojne, v puščavskem pesku severne Afrike izginilo majhno letalo. Njegova koža je scvrt pergament, njegov spomin razbita skleda nepovezanih podob. Iz razbitine letala so ga potegnile zavezniške sile in ga predale umikajočemu se konvoju v severni Italiji. Toda ker je umikajoča se vojska v razsulu, področje prepredeno s skritimi minami, pacient pa je le neljubo breme, ga bolj ali manj prepustijo lastni usodi v stari, na pol porušeni toskanski vili. Trmasto z njim vztraja le Hana, mlada medicinska sestra, ki skuša zaceliti tudi svoje (čustvene) rane iztekajoče se vojne.
Turški cineast Nuri Bilge Ceylan v Suhih travah pred slikovito zimsko pokrajino vzhodne Anatolije raziskuje kompleksnost človeških hrepenenj, v ospredju filma pa je med drugim razmislek o nezmožnosti pravega prepoznanja sočloveka. Turška igralka Merve Dizdar je na lanskem festivalu v Cannesu za svojo vlogo v filmu prejela nagrado za najboljšo igralko, s čimer je postala prva turška igralka s tem priznanjem. O filmu razmišlja Gorazd Trušnovec, bere Bernard Stramič.
Turški cineast Nuri Bilge Ceylan v Suhih travah pred slikovito zimsko pokrajino vzhodne Anatolije raziskuje kompleksnost človeških hrepenenj, v ospredju filma pa je med drugim razmislek o nezmožnosti pravega prepoznanja sočloveka. Turška igralka Merve Dizdar je na lanskem festivalu v Cannesu za svojo vlogo v filmu prejela nagrado za najboljšo igralko, s čimer je postala prva turška igralka s tem priznanjem. O filmu razmišlja Gorazd Trušnovec, bere Bernard Stramič.
Novi film Luce Guadagnina z naslovom Izzivalci je postavljen v svet profesionalnega tenisa in režiserja tudi tokrat zanimajo zapletena ljubezenska razmerja. V središču takega je tenisačica Tashi, ki jo igra ena od največjih zvezdnic ta hip, namreč Zendaya. Oceno filma je pripravil Muanis Sinanović, bere Eva Longyka Marušič.
Novi film Luce Guadagnina z naslovom Izzivalci je postavljen v svet profesionalnega tenisa in režiserja tudi tokrat zanimajo zapletena ljubezenska razmerja. V središču takega je tenisačica Tashi, ki jo igra ena od največjih zvezdnic ta hip, namreč Zendaya. Oceno filma je pripravil Muanis Sinanović, bere Eva Longyka Marušič.
Piše: Mihael Kozjek Za radožive je bil kar pravšnji naslov včerajšnjega koncerta Orkestra Slovenske filharmonije, ki se je na 5. abonmajskem koncertu cikla FKK (Filharmonični klasični koncerti) predstavil s programom pretežno ameriške glasbe prve polovice 20. stoletja. Uvodna, s španskim koloritom prežeta Norčkova jutranjica Maurica Ravela, ki ga s preostalima skladateljema na sporedu lahko le bežno povežemo, je izzvenela kot nekakšno ogrevanje za visokooktansko nadaljevanje koncertnega večera. Tega so napolnile privlačne melodije, ki sta jih Leonard Bernstein in George Gershwin mojstrsko vtkala v umetniško tehtne, večplastne, izvajalsko zahtevne partiture. Tokratni gostujoči dirigent Britanec Wayne Marshall je izjemen muzik in improvizator, kar je dokazal kot solist in dirigent v Gershwinovih Rapsodiji v modrem in Drugi rapsodiji za klavir in orkester. Že tako navdahnjenima, sočnima izvedbama je s pianistično igro v impresivnih kadencah improvizacijskega značaja podal briljanten predznak. Karizmatični Marshall je s svojo energijo »okužil« glasbenike Orkestra Slovenske filharmonije, ki so se mu v vsej muzikantski razposajenosti rade volje pridružili. Igra orkestra je bila čvrsta, homogena. Posamični solisti – še zlasti trobilci in pihalci (izjemna trobentač Tibor Kerekeš in klarinetist Massimiliano Miani) – so bili tokrat res odlični, tako v že omenjenih delih, kot tudi v Bernsteinovih Treh plesnih variacijah za orkester Fancy Free in sklepni Gershwinovi simfonični sliki Porgy in Bess v priredbi Roberta Russella Bennetta. Nadvse homogena je bila tudi igra godal pod vodstvom koncertnega mojstra Mirana Kolbla. Za piko na i koncertnemu večeru je poskrbela lepo napolnjena Gallusova dvorana. Bolj poredko se zgodi, da poslušalci orkester in glasbene goste na filharmoničnih abonmajskih koncertih nagradijo s stoječimi ovacijami. Tokrat so jih, in to povsem zasluženo.
Piše: Mihael Kozjek Za radožive je bil kar pravšnji naslov včerajšnjega koncerta Orkestra Slovenske filharmonije, ki se je na 5. abonmajskem koncertu cikla FKK (Filharmonični klasični koncerti) predstavil s programom pretežno ameriške glasbe prve polovice 20. stoletja. Uvodna, s španskim koloritom prežeta Norčkova jutranjica Maurica Ravela, ki ga s preostalima skladateljema na sporedu lahko le bežno povežemo, je izzvenela kot nekakšno ogrevanje za visokooktansko nadaljevanje koncertnega večera. Tega so napolnile privlačne melodije, ki sta jih Leonard Bernstein in George Gershwin mojstrsko vtkala v umetniško tehtne, večplastne, izvajalsko zahtevne partiture. Tokratni gostujoči dirigent Britanec Wayne Marshall je izjemen muzik in improvizator, kar je dokazal kot solist in dirigent v Gershwinovih Rapsodiji v modrem in Drugi rapsodiji za klavir in orkester. Že tako navdahnjenima, sočnima izvedbama je s pianistično igro v impresivnih kadencah improvizacijskega značaja podal briljanten predznak. Karizmatični Marshall je s svojo energijo »okužil« glasbenike Orkestra Slovenske filharmonije, ki so se mu v vsej muzikantski razposajenosti rade volje pridružili. Igra orkestra je bila čvrsta, homogena. Posamični solisti – še zlasti trobilci in pihalci (izjemna trobentač Tibor Kerekeš in klarinetist Massimiliano Miani) – so bili tokrat res odlični, tako v že omenjenih delih, kot tudi v Bernsteinovih Treh plesnih variacijah za orkester Fancy Free in sklepni Gershwinovi simfonični sliki Porgy in Bess v priredbi Roberta Russella Bennetta. Nadvse homogena je bila tudi igra godal pod vodstvom koncertnega mojstra Mirana Kolbla. Za piko na i koncertnemu večeru je poskrbela lepo napolnjena Gallusova dvorana. Bolj poredko se zgodi, da poslušalci orkester in glasbene goste na filharmoničnih abonmajskih koncertih nagradijo s stoječimi ovacijami. Tokrat so jih, in to povsem zasluženo.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi pri Jozefu Suku. Zaradi fašističnega nasilja v rojstnem kraju se je po študiju leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil je profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer deloval vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist ter bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja. Skladatelj je umrl v svojem 96. letu starosti v Beogradu, svoja zadnja dela pa je napisal okoli leta 1990, torej le osem let pred smrtjo.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi pri Jozefu Suku. Zaradi fašističnega nasilja v rojstnem kraju se je po študiju leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil je profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer deloval vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist ter bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja. Skladatelj je umrl v svojem 96. letu starosti v Beogradu, svoja zadnja dela pa je napisal okoli leta 1990, torej le osem let pred smrtjo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Desetega maja 1876 se je rodil Ivan Cankar. Pisal je prozo, esejistiko, dramatiko - in tudi poezijo. V Liričnem utrinku njegovo pesem z naslovom Zašumelo je zeleno morje interpretira dramski igralec Blaž Valič.
Desetega maja 1876 se je rodil Ivan Cankar. Pisal je prozo, esejistiko, dramatiko - in tudi poezijo. V Liričnem utrinku njegovo pesem z naslovom Zašumelo je zeleno morje interpretira dramski igralec Blaž Valič.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. Med drugim predstavljamo pisatelja palestinskega rodu, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa, režiserko srbskega rodu in perujskega uličnega glasbenika, ki ga je k nam pripeljala ljubezen.
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. Med drugim predstavljamo pisatelja palestinskega rodu, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa, režiserko srbskega rodu in perujskega uličnega glasbenika, ki ga je k nam pripeljala ljubezen.
Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić v odlomku besedila Evropa v sepiji opisuje ozračje sestanka predstavnikov iz različnih vzhodnoevropskih držav v Bratislavi pred kakim desetletjem. To je bila spodbuda za njen razmislek in nepopustljivo oster zapis o stanju Slovanov, kot pravi sama, v novih družbenih in političnih okvirih. Govori o sedanjosti, ki preteklost brez kakršnih koli razlik pretvarja v poceni spominke, v prihodnosti pa je le še neizbežnost skorajšnjega konca: kar smo imeli nekoč za satirično distopijo, danes neopazno živimo. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Posneto leta 2018.
Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić v odlomku besedila Evropa v sepiji opisuje ozračje sestanka predstavnikov iz različnih vzhodnoevropskih držav v Bratislavi pred kakim desetletjem. To je bila spodbuda za njen razmislek in nepopustljivo oster zapis o stanju Slovanov, kot pravi sama, v novih družbenih in političnih okvirih. Govori o sedanjosti, ki preteklost brez kakršnih koli razlik pretvarja v poceni spominke, v prihodnosti pa je le še neizbežnost skorajšnjega konca: kar smo imeli nekoč za satirično distopijo, danes neopazno živimo. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Posneto leta 2018.
V okviru cikla Noches de Tablao smo si ogledali projekt sodelovanja Grafenauer flamenko projekt v sodelovanju s Joséjem Montaño in Urško Centa. Poročamo z 10. jubilejnega filmskega festivala Student Cuts v Ljutomeru, pa tudi s Tedna italijanskega filma v ljubljanski Kinoteki. V Galeriji Lek smo si ogledali razstavo Grafike in kolaži Jožeta in Petra Ciuhe, opozorili bomo na 55-letnico Radia Študent, ne bomo pa pozabili niti na nocojšnjo oddajo Podoba podobe: Umetnost brez meja, v kateri bo Nataša Žunič ob 23.00 na Prvem programu predstavila umetnice in umetnike z izkušnjo migrantstva.
V okviru cikla Noches de Tablao smo si ogledali projekt sodelovanja Grafenauer flamenko projekt v sodelovanju s Joséjem Montaño in Urško Centa. Poročamo z 10. jubilejnega filmskega festivala Student Cuts v Ljutomeru, pa tudi s Tedna italijanskega filma v ljubljanski Kinoteki. V Galeriji Lek smo si ogledali razstavo Grafike in kolaži Jožeta in Petra Ciuhe, opozorili bomo na 55-letnico Radia Študent, ne bomo pa pozabili niti na nocojšnjo oddajo Podoba podobe: Umetnost brez meja, v kateri bo Nataša Žunič ob 23.00 na Prvem programu predstavila umetnice in umetnike z izkušnjo migrantstva.
