Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predlogi so bili: Falco - Rock me amadeus Marjana Deržaj - Zvezde padajo v noč Ansambel štirje kovači - Kam le čas beži Zmagovalna skladba je Falco - Rock me amadeus
Predlogi so bili: Falco - Rock me amadeus Marjana Deržaj - Zvezde padajo v noč Ansambel štirje kovači - Kam le čas beži Zmagovalna skladba je Falco - Rock me amadeus
Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.
Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.
Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.
Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.
Predlogi so bili: Nino Robić - Ura brez kazalcev Andrej Šifrer - Za prijatelje Raiven - Veronika Zmagovalna skladba je Za prijatelje - Andrej Šifrer.
Predlogi so bili: Nino Robić - Ura brez kazalcev Andrej Šifrer - Za prijatelje Raiven - Veronika Zmagovalna skladba je Za prijatelje - Andrej Šifrer.
Čebelarjenje v slovenskih mestih ni novost, ni modna muha in ni posebnost, smo slišali v prvomajski Radiosferi. Tokrat bomo pogled na urbano čebelarjenje še malo razširili, obudili bomo spomin na to, kako so začeli čebelariti na strehi pariške opere, kar velja za »prapok« evropskega sodobnega urbanega čebelarstva. Potem bomo spoznali dva uspešna mestna čebelarja, Mark čebelari v Londonu, Olaf v Berlinu. Ob koncu se bomo vrnili v Ljubljano in vas spomnili, da je bil tudi naš veliki arhitekt Jože Plečnik povezan s čebelami.
Čebelarjenje v slovenskih mestih ni novost, ni modna muha in ni posebnost, smo slišali v prvomajski Radiosferi. Tokrat bomo pogled na urbano čebelarjenje še malo razširili, obudili bomo spomin na to, kako so začeli čebelariti na strehi pariške opere, kar velja za »prapok« evropskega sodobnega urbanega čebelarstva. Potem bomo spoznali dva uspešna mestna čebelarja, Mark čebelari v Londonu, Olaf v Berlinu. Ob koncu se bomo vrnili v Ljubljano in vas spomnili, da je bil tudi naš veliki arhitekt Jože Plečnik povezan s čebelami.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.
V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.
Predlogi so bili: Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan Lara Baruca – Nabiram zvezde Freekind – Good news Zmagovalna skladba je Lep dan - Jure Lesar in Krila ptice
Predlogi so bili: Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan Lara Baruca – Nabiram zvezde Freekind – Good news Zmagovalna skladba je Lep dan - Jure Lesar in Krila ptice
Na sledi za novico, da so v naši največji bolnišnici uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje, smo se srečali z dr. Katjo Zaletel. Zdravnica, ki vodi Kliniko za nuklearno medicino, je povedala, da razvoj radioaktivnega zdravila še zdaleč ni enostaven. Kolegi specialisti radiofarmacije so ga namreč razvijali v popolnoma aseptičem okolju; za zaščito pred sevanjem pa je bil prostor obdan s tonami svinca. Njihov trud se je izplačal: iz UKC Ljubljana so namreč na začetku aprila (4. 4. 2024) sporočili, da sta novo radioaktivno zdravilo prejela dva bolnika z metastatskim rakom prostate. Več v Radiosferi, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Na sledi za novico, da so v naši največji bolnišnici uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje, smo se srečali z dr. Katjo Zaletel. Zdravnica, ki vodi Kliniko za nuklearno medicino, je povedala, da razvoj radioaktivnega zdravila še zdaleč ni enostaven. Kolegi specialisti radiofarmacije so ga namreč razvijali v popolnoma aseptičem okolju; za zaščito pred sevanjem pa je bil prostor obdan s tonami svinca. Njihov trud se je izplačal: iz UKC Ljubljana so namreč na začetku aprila (4. 4. 2024) sporočili, da sta novo radioaktivno zdravilo prejela dva bolnika z metastatskim rakom prostate. Več v Radiosferi, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Podjetje Recatalyst se ukvarja z razvojem katalizatorjev naslednje generacije za gorivne celice, s čimer želijo trgu predstaviti alternativo fosilnim gorivom in motorjem na notranje izgorevanje. Podjetje je nastalo kot spin-out iz Kemijskega Inštituta v Ljubljani, v letu 2021 sta ga ustanovila dr. Matije Gatala in Tomaža Bizjaka. Slednjega smo povabili pred mikrofon in povprašali, v čem sta si znanost in podjetništvo podobna in v čem se razlikujeta, pa tudi kdaj bomo izdelek startupa leta 2023 preizkusili tudi v praksi. Odgovorom prisluhnemo v podjetniški Radiosferi.
Podjetje Recatalyst se ukvarja z razvojem katalizatorjev naslednje generacije za gorivne celice, s čimer želijo trgu predstaviti alternativo fosilnim gorivom in motorjem na notranje izgorevanje. Podjetje je nastalo kot spin-out iz Kemijskega Inštituta v Ljubljani, v letu 2021 sta ga ustanovila dr. Matije Gatala in Tomaža Bizjaka. Slednjega smo povabili pred mikrofon in povprašali, v čem sta si znanost in podjetništvo podobna in v čem se razlikujeta, pa tudi kdaj bomo izdelek startupa leta 2023 preizkusili tudi v praksi. Odgovorom prisluhnemo v podjetniški Radiosferi.
Z Alenko Kovačič, vodjo Govorne izvedbe na Radiu Slovenija, več o projektu, ki poteka v duhu povezovanja in brisanja notranjih meja v naši RTV hiši. Radijske vsebine, ki se ukvarjajo z jezikom, se namreč zdaj selijo na MMC in bodo tako na voljo še širši publiki, poleg zelo uporabnega projekta, ki pa je krovni radiotelevizijski. V obeh primerih so svoja znanja združili tako radijski lektorji in fonetičarki, kot tudi televizijski, skupaj s sodelavci v Multimedijskem centru RTV Slovenija. Poleg Govornega pomočnika se na MMC portal (znotraj Kulture) uvaja nova rubrika Jezik.
Z Alenko Kovačič, vodjo Govorne izvedbe na Radiu Slovenija, več o projektu, ki poteka v duhu povezovanja in brisanja notranjih meja v naši RTV hiši. Radijske vsebine, ki se ukvarjajo z jezikom, se namreč zdaj selijo na MMC in bodo tako na voljo še širši publiki, poleg zelo uporabnega projekta, ki pa je krovni radiotelevizijski. V obeh primerih so svoja znanja združili tako radijski lektorji in fonetičarki, kot tudi televizijski, skupaj s sodelavci v Multimedijskem centru RTV Slovenija. Poleg Govornega pomočnika se na MMC portal (znotraj Kulture) uvaja nova rubrika Jezik.
Predlogi za Radiosfero: Ansambel Jožeta Privška in Lidija Kodrič - Moja mala tiha sreča Robbie Williams - Angels Mitja kvintet - Za lepši dan Zmagovalna skladba je bila Robbie Williams - Angels
Predlogi za Radiosfero: Ansambel Jožeta Privška in Lidija Kodrič - Moja mala tiha sreča Robbie Williams - Angels Mitja kvintet - Za lepši dan Zmagovalna skladba je bila Robbie Williams - Angels
Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.
Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Iz Houstona so se nam oglasili mentorja Katarine Smole in Andrej Molk, študenta živilstva in prehrane Anže Jarc in Mark Jeraj ter Hana Wolf in Aljaž Ritmanič, študenta gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Iz Houstona so se nam oglasili mentorja Katarine Smole in Andrej Molk, študenta živilstva in prehrane Anže Jarc in Mark Jeraj ter Hana Wolf in Aljaž Ritmanič, študenta gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli.
Torkovo Radiosfero bomo posvetili slovenskemu jeziku, ki se ga učijo otroci in tudi odrasli slovenskih korenin v slovenskih dopolnilnih šolah, organiziranih v evropskih državah. V letošnjem šolskem letu tovrstni pouk poteka v 21 evropskih državah, obiskuje ga približno dva tisoč učencev (od tega je več kot 1000 otrok). Slovenski jezik in kulturo v tujini poučuje približno 45 učiteljev, ki so se pred dnevi v organizaciji Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Zavoda za šolstvo zbrali tudi na strokovnem izpopolnjevanju v Sloveniji. O učenju in poučevanju slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v tujini več Lili Brunec, ki se je pogovarjala z učiteljico Petro Jan Likar, ki prihaja iz Bruslja in poučuje na širokem območju v Belgiji in Luksemburgu.
Torkovo Radiosfero bomo posvetili slovenskemu jeziku, ki se ga učijo otroci in tudi odrasli slovenskih korenin v slovenskih dopolnilnih šolah, organiziranih v evropskih državah. V letošnjem šolskem letu tovrstni pouk poteka v 21 evropskih državah, obiskuje ga približno dva tisoč učencev (od tega je več kot 1000 otrok). Slovenski jezik in kulturo v tujini poučuje približno 45 učiteljev, ki so se pred dnevi v organizaciji Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Zavoda za šolstvo zbrali tudi na strokovnem izpopolnjevanju v Sloveniji. O učenju in poučevanju slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v tujini več Lili Brunec, ki se je pogovarjala z učiteljico Petro Jan Likar, ki prihaja iz Bruslja in poučuje na širokem območju v Belgiji in Luksemburgu.
Predlogi za Radiosfero: Ljubljanske ulice – Majda Sepe Pomlad – Meri Avsenak Lady sings the blues – Billie Holiday Zmagovalna skladba je bila Lady sings the blues – Billie Holiday
Predlogi za Radiosfero: Ljubljanske ulice – Majda Sepe Pomlad – Meri Avsenak Lady sings the blues – Billie Holiday Zmagovalna skladba je bila Lady sings the blues – Billie Holiday
Ženske v znanosti še vedno nimajo enakih možnosti kot moški, le ena tretjina se jih po končanem doktoratu zaposli v akademski sferi prav tako pa tekom svojih kariernih poti težje napredujejo. Sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da so za takšno stanje krivi predvsem predsodki in stereotipi, ki se jih naučimo že v otroštvu in ki se prenašajo iz roda v rod. Pa vendar se v zadnjem času razmere izboljšujejo, dodaja gostja. Družba je vedno bolj senzibilizirana glede pomena enakosti spolov in tudi na ravni institucij sprejemajo mehanizme za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških. Z dr. Milico Antić Gaber se je pogovarjala Tita Mayer.
Ženske v znanosti še vedno nimajo enakih možnosti kot moški, le ena tretjina se jih po končanem doktoratu zaposli v akademski sferi prav tako pa tekom svojih kariernih poti težje napredujejo. Sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da so za takšno stanje krivi predvsem predsodki in stereotipi, ki se jih naučimo že v otroštvu in ki se prenašajo iz roda v rod. Pa vendar se v zadnjem času razmere izboljšujejo, dodaja gostja. Družba je vedno bolj senzibilizirana glede pomena enakosti spolov in tudi na ravni institucij sprejemajo mehanizme za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških. Z dr. Milico Antić Gaber se je pogovarjala Tita Mayer.
Skupni nočni program Prvega, Radia Koper in Radia Maribor je z aprilom nekoliko spremenjen. Več prostora namenjamo predvajanju tedenskih kakovostnih vsebin, krepi se tudi povezava z regionalnimi centri. Med poslušali zelo priljubljen kontakt z Mojco Blažej Cirej pa dobiva nov termin v nedeljo pozno zvečer. Spremembe sta predstavila odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek in Mojca Blažej Cirej
Skupni nočni program Prvega, Radia Koper in Radia Maribor je z aprilom nekoliko spremenjen. Več prostora namenjamo predvajanju tedenskih kakovostnih vsebin, krepi se tudi povezava z regionalnimi centri. Med poslušali zelo priljubljen kontakt z Mojco Blažej Cirej pa dobiva nov termin v nedeljo pozno zvečer. Spremembe sta predstavila odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek in Mojca Blažej Cirej
Odklop od vsakdana in spoznavanje novih kultur sta verjetno dva najpogostejša razloga, ki vodita k odločitvi za kakšno daljše potovanje. V Vietnam in Kambodžo je iz omenjenih razlogov zaneslo tudi radijsko sodelavko Darja Pograjc. Nataša Rašl jo je povabila v Radiosfero, kjer sta se pogovarjali o kavi, bahn mi-jih, spalnih avtobusih in 200-kilometrskem sistemu gverilskih rovov, ki so jih Vietnamci uporabljali v vojni z Američani. Potem pa sta orisali še največji verski objekt na svetu Angkor Wat v Kambodži in o tem, kako v tej državi s podganami rešujejo problematiko min oz. neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki ostajajo grozljiva dediščina desetletij vojnega stanja v tej državi. *opomba oz. popravek: Jajčno kavo v Vietnamu pripravljajo z rumenjakom in ne beljakom kot je bilo navedeno v pogovoru.
Odklop od vsakdana in spoznavanje novih kultur sta verjetno dva najpogostejša razloga, ki vodita k odločitvi za kakšno daljše potovanje. V Vietnam in Kambodžo je iz omenjenih razlogov zaneslo tudi radijsko sodelavko Darja Pograjc. Nataša Rašl jo je povabila v Radiosfero, kjer sta se pogovarjali o kavi, bahn mi-jih, spalnih avtobusih in 200-kilometrskem sistemu gverilskih rovov, ki so jih Vietnamci uporabljali v vojni z Američani. Potem pa sta orisali še največji verski objekt na svetu Angkor Wat v Kambodži in o tem, kako v tej državi s podganami rešujejo problematiko min oz. neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki ostajajo grozljiva dediščina desetletij vojnega stanja v tej državi. *opomba oz. popravek: Jajčno kavo v Vietnamu pripravljajo z rumenjakom in ne beljakom kot je bilo navedeno v pogovoru.
Predlogi za Radiosfero: BB Rtv Slovenija in Tomaž Gajšt - Nad mestom se dani Primož Vidovič - Pismo mlademu pesniku Ultravox! - Dancing with tears in my eyes Zmagovalna skladba: Primož Vidovič - Pismo mlademu pesniku
Predlogi za Radiosfero: BB Rtv Slovenija in Tomaž Gajšt - Nad mestom se dani Primož Vidovič - Pismo mlademu pesniku Ultravox! - Dancing with tears in my eyes Zmagovalna skladba: Primož Vidovič - Pismo mlademu pesniku
V tokratni radiosferi bomo po natanko treh mesecih spet malo preverili, kako so vaši možgani pripravljeni na kratki radijski izziv. Mesec marec smo v štirih epizodah serije ščegetanja posvetili temi Tedna možganov, ki se je letos ukvarjal s spolnostjo in intimo. In na marčevsko jutranje možgansko popotovanje, ki ga hrani naš arhiv, se bomo spomnili v naslednjih minutah. Avtor: Mojca Delač
V tokratni radiosferi bomo po natanko treh mesecih spet malo preverili, kako so vaši možgani pripravljeni na kratki radijski izziv. Mesec marec smo v štirih epizodah serije ščegetanja posvetili temi Tedna možganov, ki se je letos ukvarjal s spolnostjo in intimo. In na marčevsko jutranje možgansko popotovanje, ki ga hrani naš arhiv, se bomo spomnili v naslednjih minutah. Avtor: Mojca Delač
V novi sezoni Napotkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristop dobivajo nov zagon. V pomoč jim je tudi Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki je v veljavi od februarja letos, nosilec je Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport. Slovenska umetnost in kultura sta tudi krovni komunikacijski temi slovenskega turizma v letih 2024 in 2025. Kot menijo pristojni ima namreč Slovenija s sodobno umetniško produkcijo in bogato kulturno dediščino velike priložnosti pri pozicioniranju na globalnem trgu kot privlačna destinacija. O vsem naštetem smo se pogovarjali s Kati Sekirnik, vodjo rokodelskega centra DUO Škofja Loka in koordinatorko Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
V novi sezoni Napotkov bomo predstavljali rokodelce in stare obrti. Tiste, s katerimi se ukvarja le še en ali dva posameznika pa tudi tiste, ki v zadnjem času z modernejšimi pristop dobivajo nov zagon. V pomoč jim je tudi Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki je v veljavi od februarja letos, nosilec je Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport. Slovenska umetnost in kultura sta tudi krovni komunikacijski temi slovenskega turizma v letih 2024 in 2025. Kot menijo pristojni ima namreč Slovenija s sodobno umetniško produkcijo in bogato kulturno dediščino velike priložnosti pri pozicioniranju na globalnem trgu kot privlačna destinacija. O vsem naštetem smo se pogovarjali s Kati Sekirnik, vodjo rokodelskega centra DUO Škofja Loka in koordinatorko Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
Čeprav je danes 2. april, se mnogi Romi, ne samo v Sloveniji, po vsem svetu pripravljajo že na obeležje najpomembnejšega romskega praznika v letu – svetovni dan Romov, ki ga bodo s številnimi prireditvami praznovali ne samo na dan praznika, 8. aprila ampak skozi cel teden. O zgodovini praznika in o položaju romske skupnosti v zadnjih treh desetletjih pri nas pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom, ki se je javil iz Murske Sobote.
Čeprav je danes 2. april, se mnogi Romi, ne samo v Sloveniji, po vsem svetu pripravljajo že na obeležje najpomembnejšega romskega praznika v letu – svetovni dan Romov, ki ga bodo s številnimi prireditvami praznovali ne samo na dan praznika, 8. aprila ampak skozi cel teden. O zgodovini praznika in o položaju romske skupnosti v zadnjih treh desetletjih pri nas pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom, ki se je javil iz Murske Sobote.
Predlogi za Radiosfero: Ob svitu – Robert Jukič, Ana Bezjak , Iz drugega sveta – Jan Plestenjak , Miki Miki – Slađana Milošević. Zmagovalna skladba Ob svitu- Robert Jukič in Ana Bezjak
Predlogi za Radiosfero: Ob svitu – Robert Jukič, Ana Bezjak , Iz drugega sveta – Jan Plestenjak , Miki Miki – Slađana Milošević. Zmagovalna skladba Ob svitu- Robert Jukič in Ana Bezjak
Mednarodno študijo s prebojnim odkritjem je vodil slovenski raziskovalec dr. Peter Korošec
Mednarodno študijo s prebojnim odkritjem je vodil slovenski raziskovalec dr. Peter Korošec
V tretji podjetniški Radiosferi bomo spoznali mladega podjetnika leta 2023, Seudina Softića, direktorja in ustanovitelja podjetja Autotech. Čeprav kot najstnik o podjetništvu ni sanjal, danes uspešno vodi podjetje z 28 zaposlenimi, ki se primarno ukvarja z robotizacijo in avtomatizacijo, sledijo pa tudi trendu pametnih tovarn in industrije 5.0.
V tretji podjetniški Radiosferi bomo spoznali mladega podjetnika leta 2023, Seudina Softića, direktorja in ustanovitelja podjetja Autotech. Čeprav kot najstnik o podjetništvu ni sanjal, danes uspešno vodi podjetje z 28 zaposlenimi, ki se primarno ukvarja z robotizacijo in avtomatizacijo, sledijo pa tudi trendu pametnih tovarn in industrije 5.0.
Danes se odpravljamo na potovanje, in sicer v tropsko državo, ki leži na ekvatorju. Andreja Počkaj je izkušena solo popotnica, ki je prepotovala že 54 držav. Konec februarja se je za skoraj en mesec podala na potovanje po dveh afriških državah. Svojo pot je začela v Ugandi, tja se v naslednjih minutah odpravljamo tudi mi.
Danes se odpravljamo na potovanje, in sicer v tropsko državo, ki leži na ekvatorju. Andreja Počkaj je izkušena solo popotnica, ki je prepotovala že 54 držav. Konec februarja se je za skoraj en mesec podala na potovanje po dveh afriških državah. Svojo pot je začela v Ugandi, tja se v naslednjih minutah odpravljamo tudi mi.
zbrana skladba: El Revire - Agua de beber Glasbeni predlogi so bili: Fekete Seretlek - Put putuje Martin Ladika - Žice kradu beskraj El Revire - Agua de beber
zbrana skladba: El Revire - Agua de beber Glasbeni predlogi so bili: Fekete Seretlek - Put putuje Martin Ladika - Žice kradu beskraj El Revire - Agua de beber
S tem mesecem se zaključuje projekt LifeLynx, ki je, kot vse kaže, risom uspešno zagotovil novo življenje v naših gozdovih. V dobrih šestih letih so v okviru pripeljali iz Romunije in Slovaške 18 risov ter jih naselili v naše gozdove, na Hrvaško in v Italijo. 14 se jih je uspešno vključilo v tukajšnjo populacijo in so do zdaj so prispevali že 30 mladičev. Spremljanje njihovega gibanja s telemetričnimi ovratnicami pa razkriva številne zanimivosti o sicer zelo skritem življenju risov. Po kakšnih poteh hodijo, je v Radiosferi pojasnil vodja projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Foto: ris Maks, avtor Miha Krofel/LifeLynx
S tem mesecem se zaključuje projekt LifeLynx, ki je, kot vse kaže, risom uspešno zagotovil novo življenje v naših gozdovih. V dobrih šestih letih so v okviru pripeljali iz Romunije in Slovaške 18 risov ter jih naselili v naše gozdove, na Hrvaško in v Italijo. 14 se jih je uspešno vključilo v tukajšnjo populacijo in so do zdaj so prispevali že 30 mladičev. Spremljanje njihovega gibanja s telemetričnimi ovratnicami pa razkriva številne zanimivosti o sicer zelo skritem življenju risov. Po kakšnih poteh hodijo, je v Radiosferi pojasnil vodja projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Foto: ris Maks, avtor Miha Krofel/LifeLynx
Kavč festival v teh dneh z najrazličnejšimi dogodki razvaja kulturne sladokusce. Festivalu smo se pridružili tudi na Prvem, med torkom in petkom ob 12.15 lahko na naših frekvencah prisluhnete koncertom. V oddaji Prva vrsta na Kavč festivalu smo kavč v Studiu 13 na Tavčarjevi 17 ponudili enemu izmed izvajalcev. Kateremu je to, kaj vse se je že zgodilo na letošnji izvedbi Kavč festivala in kaj se še bo, je predstavila glasbena urednica Alja Kramar.
Kavč festival v teh dneh z najrazličnejšimi dogodki razvaja kulturne sladokusce. Festivalu smo se pridružili tudi na Prvem, med torkom in petkom ob 12.15 lahko na naših frekvencah prisluhnete koncertom. V oddaji Prva vrsta na Kavč festivalu smo kavč v Studiu 13 na Tavčarjevi 17 ponudili enemu izmed izvajalcev. Kateremu je to, kaj vse se je že zgodilo na letošnji izvedbi Kavč festivala in kaj se še bo, je predstavila glasbena urednica Alja Kramar.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Izbrana skladba: Faraoni – Tu je moj dom Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Domicelj- Vem, da danes bo srečen dan Prizma- Pogum Faraoni – Tu je moj dom
Izbrana skladba: Faraoni – Tu je moj dom Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Domicelj- Vem, da danes bo srečen dan Prizma- Pogum Faraoni – Tu je moj dom
Ob pol devetih v Radiosferi smo pokukali na zanimivo delavnico z Robijem in njegovim kovčkom. Kdo je Robi in kaj nosi s seboj? Preverite v Radiosferi, v kateri boste slišai, kako so se učenci in učenke 2.a in 2.b razreda osnovne šole Toneta Čufarja čudili in učili o možganih, na obisk pa sta prišli tudi prof. dr. Maja Bresjanac, zdravnica in nevroznanstvenica ter Lana Blinc, zdravnica in doktorska študentka nevroznanosti (zdravaglava.si). Pripravlja: Mojca Delač.
Ob pol devetih v Radiosferi smo pokukali na zanimivo delavnico z Robijem in njegovim kovčkom. Kdo je Robi in kaj nosi s seboj? Preverite v Radiosferi, v kateri boste slišai, kako so se učenci in učenke 2.a in 2.b razreda osnovne šole Toneta Čufarja čudili in učili o možganih, na obisk pa sta prišli tudi prof. dr. Maja Bresjanac, zdravnica in nevroznanstvenica ter Lana Blinc, zdravnica in doktorska študentka nevroznanosti (zdravaglava.si). Pripravlja: Mojca Delač.
Že od sredine februarja se pri nas dvoživke množično selijo, v iskanju vodnih površin za odlaganje mresta pa prečijo tudi ceste. Prav zato v tem času potekajo številne akcije prostovoljcev, a obstajajo tudi trajnejše rešitve, kot so cestni podhodi za dvoživke. V Radiosferi se bomo za nekaj trenutkov znašli na akciji prostovoljcev, ki ob Večni poti v Ljubljani skrbijo za varen prehod dvoživk čez cesto, in izvedeli več o profektu Life Amphicon, ki na več koncih Slovenije skrbi za celostno reševanje dvoživk in njihovega življenjskega prostora.
Že od sredine februarja se pri nas dvoživke množično selijo, v iskanju vodnih površin za odlaganje mresta pa prečijo tudi ceste. Prav zato v tem času potekajo številne akcije prostovoljcev, a obstajajo tudi trajnejše rešitve, kot so cestni podhodi za dvoživke. V Radiosferi se bomo za nekaj trenutkov znašli na akciji prostovoljcev, ki ob Večni poti v Ljubljani skrbijo za varen prehod dvoživk čez cesto, in izvedeli več o profektu Life Amphicon, ki na več koncih Slovenije skrbi za celostno reševanje dvoživk in njihovega življenjskega prostora.
V Sloveniji je bilo do zdaj opaženih več kot 380 vrst prostoživečih ptic. Spoznavali smo jih tudi na Prvem programu, morda se spomnite našega projekta Ptičja simfonija. Andreja Gradišar je s pomočjo slovenskih ornitologov predstavila različne ptice. Tokrat smo ponovili epizodo o plavčku, vas pa smo preizkusili v poznavanju različnih vrst ptic.
V Sloveniji je bilo do zdaj opaženih več kot 380 vrst prostoživečih ptic. Spoznavali smo jih tudi na Prvem programu, morda se spomnite našega projekta Ptičja simfonija. Andreja Gradišar je s pomočjo slovenskih ornitologov predstavila različne ptice. Tokrat smo ponovili epizodo o plavčku, vas pa smo preizkusili v poznavanju različnih vrst ptic.
V tokratni četrtkovi epizodi Radiosfere sta se nam pridružili vodji Tedna možganov in skupine Gube, Amadeja Oder in Lovro Pečnik. Pred nami je najbolj možganski teden v letu!
V tokratni četrtkovi epizodi Radiosfere sta se nam pridružili vodji Tedna možganov in skupine Gube, Amadeja Oder in Lovro Pečnik. Pred nami je najbolj možganski teden v letu!
Izbrana skladba: Katarina Avbar- Sem, kakršna se Glasbeni predlogi so bili: Autetno - Belokranjski plesi Katarina Avbar - Sem, kakršna sem Marjana Deržaj (Urban Koder) - Saj bo jutri spet lepo
Izbrana skladba: Katarina Avbar- Sem, kakršna se Glasbeni predlogi so bili: Autetno - Belokranjski plesi Katarina Avbar - Sem, kakršna sem Marjana Deržaj (Urban Koder) - Saj bo jutri spet lepo
Danes smo se podali v globine, pogovarjali smo se namreč o potapljanju. In kljub temu, da ob potapljanju vsi pomislimo na poletje, pa nekaterih mraz ne ustavi, potapljajo se tudi pod ledom ali celo v jamah. Lano Furlan je zanimalo, kakšno opremo potapljači potrebujejo, kje se lahko sploh potapljajo in na kaj morajo paziti pri potapljanju?
Danes smo se podali v globine, pogovarjali smo se namreč o potapljanju. In kljub temu, da ob potapljanju vsi pomislimo na poletje, pa nekaterih mraz ne ustavi, potapljajo se tudi pod ledom ali celo v jamah. Lano Furlan je zanimalo, kakšno opremo potapljači potrebujejo, kje se lahko sploh potapljajo in na kaj morajo paziti pri potapljanju?
Lahko bi rekli, da je mesec marec mesec žensk. 8. marca namreč praznujemo dan žena, 25. pa materinski dan. Zgodovinsko gledano, je bila glavna naloga žensk predvsem rojevanje otrok. Ženske so matere in žene; ženske kuhajo, pospravljajo, šivajo in perejo; skrbijo za partnerje in so bile v veliki meri izključene iz poklicev z visokim družbenim statusom. Kakšno vlogo in položaj zavzemajo Rominje in kako je bilo nekoč pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Lahko bi rekli, da je mesec marec mesec žensk. 8. marca namreč praznujemo dan žena, 25. pa materinski dan. Zgodovinsko gledano, je bila glavna naloga žensk predvsem rojevanje otrok. Ženske so matere in žene; ženske kuhajo, pospravljajo, šivajo in perejo; skrbijo za partnerje in so bile v veliki meri izključene iz poklicev z visokim družbenim statusom. Kakšno vlogo in položaj zavzemajo Rominje in kako je bilo nekoč pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Izbrana skladba: Siddharta - Platina Glasbeni predlogi so bili: Siddharta - Platina September - Ostavi trag Harry Belafonte - Matilda
Izbrana skladba: Siddharta - Platina Glasbeni predlogi so bili: Siddharta - Platina September - Ostavi trag Harry Belafonte - Matilda
Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Cynthia S. Goldsmith Content Providers(s): CDC/ Courtesy of Cynthia S. Goldsmith; William Bellini, Ph.D./ Public domain
Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Cynthia S. Goldsmith Content Providers(s): CDC/ Courtesy of Cynthia S. Goldsmith; William Bellini, Ph.D./ Public domain
V slovenskem podjetju Flexkeeping so razvili platformo, ki jo danes uporablja približno 800 hotelov v več kot 70 državah. Soustanovitelj in direktor podjetja Luka Berger je do ideje za aplikacijo prišel leta 2012, ko se je odpravil na študentsko delo v Združene države Amerike. Kaj so bili njegovi prvi koraki po prihodu nazaj v Slovenijo in kakšne so bile prve podjetniške izkušnje? Poleg odgovorov na ta vprašanja pa v drugi podjetniški Radiosferi izvemo tudi, da gre podjetništvo z roko v roki z vztrajnostjo.
V slovenskem podjetju Flexkeeping so razvili platformo, ki jo danes uporablja približno 800 hotelov v več kot 70 državah. Soustanovitelj in direktor podjetja Luka Berger je do ideje za aplikacijo prišel leta 2012, ko se je odpravil na študentsko delo v Združene države Amerike. Kaj so bili njegovi prvi koraki po prihodu nazaj v Slovenijo in kakšne so bile prve podjetniške izkušnje? Poleg odgovorov na ta vprašanja pa v drugi podjetniški Radiosferi izvemo tudi, da gre podjetništvo z roko v roki z vztrajnostjo.
Kaj se v Deželi vulkanov, kakor tudi pravijo Indoneziji, skriva za opisom »modri ogenj«? Kako je videti spust v vulkan in zakaj tam ne diši najbolj prijetno? Pa kakšna je v Indoneziji zdravstvena oskrba in kateri lepotni standard še kar trdovratno vztraja? Lana Furlan se je v lastni režiji podala na raziskovanje te države. Pogovor sva začeli na Baliju, ki je najbolj turističen, najbolj znan izmed indonezijskih otokov, pa tudi najbolj »drugačen«. Kaj to pomeni, razkrijeva v Radiosferi.
Kaj se v Deželi vulkanov, kakor tudi pravijo Indoneziji, skriva za opisom »modri ogenj«? Kako je videti spust v vulkan in zakaj tam ne diši najbolj prijetno? Pa kakšna je v Indoneziji zdravstvena oskrba in kateri lepotni standard še kar trdovratno vztraja? Lana Furlan se je v lastni režiji podala na raziskovanje te države. Pogovor sva začeli na Baliju, ki je najbolj turističen, najbolj znan izmed indonezijskih otokov, pa tudi najbolj »drugačen«. Kaj to pomeni, razkrijeva v Radiosferi.
Izbrana skladba: Don Mentony Band - Rekla je ne Glasbeni predlogi so bili: Pickpocket swingers - Svet se vrti Noreia - Za smeh bi dal srce Don Mentony Band - Rekla je ne
Izbrana skladba: Don Mentony Band - Rekla je ne Glasbeni predlogi so bili: Pickpocket swingers - Svet se vrti Noreia - Za smeh bi dal srce Don Mentony Band - Rekla je ne
Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.
Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.
Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love
Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love
Dr. Majda Pavlin je članica Komisije za enake možnosti v znanosti (2023-2026), v goste pa smo jo povabili ob nedavnem mednarodnem dnevu za ženske in dekleta v znanosti, da iz svojih izkušenj pove, kako je šla njena znanstveno-raziskovalna pot, kaj v Mladi Akademiji ugotavljajo glede diskriminacije na poti po doktoratu, katere prioritete imajo znotraj komisije in kam se Slovenija uvršča, če jo na področju enakih možnosti v znanosti, primerjamo z drugimi evropskimi državami. Z dr. Majdo Pavlin se je pogovarjala Mojca Delač.
Dr. Majda Pavlin je članica Komisije za enake možnosti v znanosti (2023-2026), v goste pa smo jo povabili ob nedavnem mednarodnem dnevu za ženske in dekleta v znanosti, da iz svojih izkušenj pove, kako je šla njena znanstveno-raziskovalna pot, kaj v Mladi Akademiji ugotavljajo glede diskriminacije na poti po doktoratu, katere prioritete imajo znotraj komisije in kam se Slovenija uvršča, če jo na področju enakih možnosti v znanosti, primerjamo z drugimi evropskimi državami. Z dr. Majdo Pavlin se je pogovarjala Mojca Delač.
V Radiosferi tokrat o rojaku Ferdinandu Avguštinu Hallerju von Hallersteinu. Bil je priznan astronom, jezuitski misijonar, znanstvenik, matematik, kartograf in diplomat, rojen v Mengšu. Morska svilna pot ga je leta 1739 pripeljala na Kitajsko, kjer je pustil velik pečat. S svojim delovanjem je povezal vzhodno in zahodno znanje in predstavlja most med Slovenijo in Kitajsko 18. stoletja. Pozabljen več kot 200 let je pred dnevi dobil spomenik na Grudnovem nabrežju v Ljubljani v obliki astronomskega opazovalnika, ki je v enaki obliki še danes razstavljen na strehi observatorija v Pekingu. O enem največjih učenjakov svojega časa se je kolega Peter Močnik pogovarjal s prof. dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
V Radiosferi tokrat o rojaku Ferdinandu Avguštinu Hallerju von Hallersteinu. Bil je priznan astronom, jezuitski misijonar, znanstvenik, matematik, kartograf in diplomat, rojen v Mengšu. Morska svilna pot ga je leta 1739 pripeljala na Kitajsko, kjer je pustil velik pečat. S svojim delovanjem je povezal vzhodno in zahodno znanje in predstavlja most med Slovenijo in Kitajsko 18. stoletja. Pozabljen več kot 200 let je pred dnevi dobil spomenik na Grudnovem nabrežju v Ljubljani v obliki astronomskega opazovalnika, ki je v enaki obliki še danes razstavljen na strehi observatorija v Pekingu. O enem največjih učenjakov svojega časa se je kolega Peter Močnik pogovarjal s prof. dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.