Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Zaslužni prof. dr. Franc Lobnik je znanstvenik, ki je svoje življenjsko delo posvetil pedologiji. Je ustanovitelj Centra za proučevanje tal in varstva okolja, njegova bibliografija šteje več kot 820 objavljenih enot. Dejan Horvat je že dvajset let duhovnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih na Goričkem. Ob poklicnem delu je zelo povezan tudi z naravo, ki jo s trudom in predanostjo obdeluje. Pred zaraščanjem rešuje okoli 100 ha kmetijskih površin, redi konje, krave dojilje, vzorno skrbi za župnijski gozd in čebelari. Predstavljamo še sodobno rejo perutnine na kmetiji Rodošek v Desencih.
Zaslužni prof. dr. Franc Lobnik je znanstvenik, ki je svoje življenjsko delo posvetil pedologiji. Je ustanovitelj Centra za proučevanje tal in varstva okolja, njegova bibliografija šteje več kot 820 objavljenih enot. Dejan Horvat je že dvajset let duhovnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih na Goričkem. Ob poklicnem delu je zelo povezan tudi z naravo, ki jo s trudom in predanostjo obdeluje. Pred zaraščanjem rešuje okoli 100 ha kmetijskih površin, redi konje, krave dojilje, vzorno skrbi za župnijski gozd in čebelari. Predstavljamo še sodobno rejo perutnine na kmetiji Rodošek v Desencih.
Dejan Horvat je že dvajset let duhovnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih na Goričkem. Skupaj z domačini je veliko naporov vložil v prenovo dotrajanih sakralnih objektov in župnijskih poslopij. Ob svojem poklicnem delu je zelo povezan tudi z naravo, ki jo s trudom in predanostjo obdeluje. Pred zaraščanjem namreč rešuje okoli 100 ha kmetijskih površin, redi konje, krave dojilje, vzorno skrbi za župnijski gozd in čebelari.
Dejan Horvat je že dvajset let duhovnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih na Goričkem. Skupaj z domačini je veliko naporov vložil v prenovo dotrajanih sakralnih objektov in župnijskih poslopij. Ob svojem poklicnem delu je zelo povezan tudi z naravo, ki jo s trudom in predanostjo obdeluje. Pred zaraščanjem namreč rešuje okoli 100 ha kmetijskih površin, redi konje, krave dojilje, vzorno skrbi za župnijski gozd in čebelari.
Organizirana reja brojlerskih piščancev in proizvodnja piščančjega mesa je na Ptujskem območju prisotna že več kot 55 let. Člani Perutninarske zadruge Ptuj ves čas sodelujejo s podjetjem Perutnina Ptuj v zavedanju, da eden brez drugega ne bi obstajali. Članica perutninarske zadruge Ptuj je tudi kmetija Rodošek.
Organizirana reja brojlerskih piščancev in proizvodnja piščančjega mesa je na Ptujskem območju prisotna že več kot 55 let. Člani Perutninarske zadruge Ptuj ves čas sodelujejo s podjetjem Perutnina Ptuj v zavedanju, da eden brez drugega ne bi obstajali. Članica perutninarske zadruge Ptuj je tudi kmetija Rodošek.
V prostorih Katedre za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo podelili častno priznanje zaslužnemu profesorju dr. Francu Lobniku. Profesor dr. Lobnik ima na Slovenskem največ zaslug za uveljavitev pedologije kot naravoslovne discipline. Je ustanovitelj Centra za preučevanje tal in varstvo okolja. Njegova osebna bibliografija je zelo obsežna, saj šteje več kot 820 objavljenih enot. V več kot 40-tih letih znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela je pustil pečat na področju pedologije in varstva tal, ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini.
V prostorih Katedre za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo podelili častno priznanje zaslužnemu profesorju dr. Francu Lobniku. Profesor dr. Lobnik ima na Slovenskem največ zaslug za uveljavitev pedologije kot naravoslovne discipline. Je ustanovitelj Centra za preučevanje tal in varstvo okolja. Njegova osebna bibliografija je zelo obsežna, saj šteje več kot 820 objavljenih enot. V več kot 40-tih letih znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela je pustil pečat na področju pedologije in varstva tal, ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini.
Slovenski državni gozdovi so že petič pripravili vseslovensko akcijo sajenja mladih dreves. V Velenju se jim je pridružila naša ekipa. Govorimo o strojnih krožkih, ki imajo v Sloveniji že 30 letno tradicijo. Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo zadnjo soboto v aprilu praznovali dan veterinarjev in opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Predstavljamo veterinarje praktike iz veterinarske ambulanete KRI&ZA. Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sodeluje v projektu o evropskem svilogojstvu. Njihovi raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve, ki so jo včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto.
Slovenski državni gozdovi so že petič pripravili vseslovensko akcijo sajenja mladih dreves. V Velenju se jim je pridružila naša ekipa. Govorimo o strojnih krožkih, ki imajo v Sloveniji že 30 letno tradicijo. Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo zadnjo soboto v aprilu praznovali dan veterinarjev in opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Predstavljamo veterinarje praktike iz veterinarske ambulanete KRI&ZA. Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sodeluje v projektu o evropskem svilogojstvu. Njihovi raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve, ki so jo včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto.
Slovenski državni gozdovi so že petič doslej pripravili vseslovensko prostovoljsko akcijo sajenja mladih dreves. Potekala je na petih lokacijah po Sloveniji - na Kočevskem, v Bohinju, v Trnovskem gozdu, na Pohorju in pri Velenju. Pod naslovom Pomladimo gozdove so tako prostovoljci posadili okoli 10 000 sadik dreves različnih drevesnih vrst, ki so značilne oz. prilagojene na rastiščne pogoje. Pogledali smo, kako je potekala akcija sajenja v primestnem gozdu pri Velenju.
Slovenski državni gozdovi so že petič doslej pripravili vseslovensko prostovoljsko akcijo sajenja mladih dreves. Potekala je na petih lokacijah po Sloveniji - na Kočevskem, v Bohinju, v Trnovskem gozdu, na Pohorju in pri Velenju. Pod naslovom Pomladimo gozdove so tako prostovoljci posadili okoli 10 000 sadik dreves različnih drevesnih vrst, ki so značilne oz. prilagojene na rastiščne pogoje. Pogledali smo, kako je potekala akcija sajenja v primestnem gozdu pri Velenju.
Slovenske kmetije so zaradi majhnosti in težkih pridelovalnih razmer prisiljene k iskanju učinkovitejšega načina obdelovanja zemljišč in gozdov. Skupna uporaba kmetijske tehnike je ena izmed rešitev, izvajajo jo kmetje, povezani v strojne krožke, ki jih v Sloveniji poznamo že 30 let.
Slovenske kmetije so zaradi majhnosti in težkih pridelovalnih razmer prisiljene k iskanju učinkovitejšega načina obdelovanja zemljišč in gozdov. Skupna uporaba kmetijske tehnike je ena izmed rešitev, izvajajo jo kmetje, povezani v strojne krožke, ki jih v Sloveniji poznamo že 30 let.
Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v zadnjih letih sodeluje v znanstveno - raziskovalnem projekta o evropskem svilogojstvu. Naši raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve. Gre za drevo, ki so ga včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto. Zdaj to tradicijo obujajo v Virštanju.
Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v zadnjih letih sodeluje v znanstveno - raziskovalnem projekta o evropskem svilogojstvu. Naši raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve. Gre za drevo, ki so ga včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto. Zdaj to tradicijo obujajo v Virštanju.
Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo vsako leto zadnjo soboto v aprilu obeležili dan veterinarjev in tako opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Gre za eno izmed ključnih skupin strokovnjakov, ki skrbijo za dobrobit in zaščito javnega zdravja. Vloga veterinarjev je večplastna in zajema širok spekter dejavnosti za ohranjanje javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali, s poudarkom na strokovnosti in izobraževanju. Ob letošnjem dnevu veterinarjev vam predstavljamo le delček opravil veterinarjev praktikov. Obiskali smo veterinarsko ambulanto Kriza v Cirkovcah ter veterinarje pretekli ponedeljek spremljali v ambulanti in na terenu.
Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo vsako leto zadnjo soboto v aprilu obeležili dan veterinarjev in tako opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Gre za eno izmed ključnih skupin strokovnjakov, ki skrbijo za dobrobit in zaščito javnega zdravja. Vloga veterinarjev je večplastna in zajema širok spekter dejavnosti za ohranjanje javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali, s poudarkom na strokovnosti in izobraževanju. Ob letošnjem dnevu veterinarjev vam predstavljamo le delček opravil veterinarjev praktikov. Obiskali smo veterinarsko ambulanto Kriza v Cirkovcah ter veterinarje pretekli ponedeljek spremljali v ambulanti in na terenu.
V Parku Škocjanske jame so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Denar je zagotovil finančni sklad v katerega prispevajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. V okviru projekta Renature so izkrčili gozd na Vremščici za potrebe paše, v občinah Pivka, Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica pa obnovili šest hektarov pašnikov in osem kalov. Z našo kamero smo se jim pridružili pred nekaj dnevi na predstavitvi rezultatov.
V Parku Škocjanske jame so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Denar je zagotovil finančni sklad v katerega prispevajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. V okviru projekta Renature so izkrčili gozd na Vremščici za potrebe paše, v občinah Pivka, Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica pa obnovili šest hektarov pašnikov in osem kalov. Z našo kamero smo se jim pridružili pred nekaj dnevi na predstavitvi rezultatov.
Pri spomladanskih delih na vrtu, v gozdu, na njivi, v sadovnjaku in še kje, potrebujemo kar veliko orodja. Pa znamo z njim varno rokovati? Nesreča se lahko zgodi že z nedolžnimi škarjami, kaj šele z motorno žago, s traktorjem… O varnem delu in nevarnostih so nas podučili na srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli v Postojni.
Pri spomladanskih delih na vrtu, v gozdu, na njivi, v sadovnjaku in še kje, potrebujemo kar veliko orodja. Pa znamo z njim varno rokovati? Nesreča se lahko zgodi že z nedolžnimi škarjami, kaj šele z motorno žago, s traktorjem… O varnem delu in nevarnostih so nas podučili na srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli v Postojni.
Vedno daljša sušna obdobja Istrskim kmetom povzročajo vse večje težave. Rešitve vidijo v gradnji novih vodnih akumulacij ter gradnji namakalnih sistemov, a se na tem področju, kljub temu da je denar za tovrstne naložbe na voljo, ni zgodilo prav veliko. Tudi v novi finančni perspektivi bo Evropa namenila veliko denarja za prilagajanje podnebnim spremembam, vendar je do takrat potrebno pripraviti čim več projektov, ki bodo v nadaljevanju tudi uresničljivi.
Vedno daljša sušna obdobja Istrskim kmetom povzročajo vse večje težave. Rešitve vidijo v gradnji novih vodnih akumulacij ter gradnji namakalnih sistemov, a se na tem področju, kljub temu da je denar za tovrstne naložbe na voljo, ni zgodilo prav veliko. Tudi v novi finančni perspektivi bo Evropa namenila veliko denarja za prilagajanje podnebnim spremembam, vendar je do takrat potrebno pripraviti čim več projektov, ki bodo v nadaljevanju tudi uresničljivi.
V naslednji reportaži pa vam prinašamo zgodbo mladega vinarja s Kojskega v Brdih, ki se je na to pot podal pred nekaj leti. Danes je Luka Bajc Dornik butični vinar, ki letno naredi dobrih 2000 tisoč steklenic, a pri tem se ne bo ustavil, saj ima številne zamisli kako kmetijo razviti. Priznanje svetovno znanega vinskega kritika pa mu je pri tem dalo veter v jadra.
V naslednji reportaži pa vam prinašamo zgodbo mladega vinarja s Kojskega v Brdih, ki se je na to pot podal pred nekaj leti. Danes je Luka Bajc Dornik butični vinar, ki letno naredi dobrih 2000 tisoč steklenic, a pri tem se ne bo ustavil, saj ima številne zamisli kako kmetijo razviti. Priznanje svetovno znanega vinskega kritika pa mu je pri tem dalo veter v jadra.
Najprej bomo govorili o dolgoletnih težavah istrskih kmetov, ki jih imajo zarad isuše. Že desetletja se govori o novih akumulacijah in namakalnih sistemih, a se kaj veliko ne premakne. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni so nas podučili o varnem delu z vrtnim in drugim orodjem. V tem obdobju prihaja namreč do številnih nesreč, ki jim botrujejo predvsem slabo vzdrževano orodje, pomanjkanje znanja in neuporaba varovalne opreme. Bili smo na 56.-tem mednarodnem sejmu Vinitaly v Veroni, kjer so se uspešno predstavili tudi slovenski vinogradniki in vinarji. med uspešne pridelovalce se vpisuje tudi mlad vinar iz Goriških Brd, ki je po slučaju prejel izjemno priznanje za svoje vino. Šli bomo v Park Škocjanske jame, kjer so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Zamejski kolegi pa nam bodo predstavili tržaški sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale.
Najprej bomo govorili o dolgoletnih težavah istrskih kmetov, ki jih imajo zarad isuše. Že desetletja se govori o novih akumulacijah in namakalnih sistemih, a se kaj veliko ne premakne. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni so nas podučili o varnem delu z vrtnim in drugim orodjem. V tem obdobju prihaja namreč do številnih nesreč, ki jim botrujejo predvsem slabo vzdrževano orodje, pomanjkanje znanja in neuporaba varovalne opreme. Bili smo na 56.-tem mednarodnem sejmu Vinitaly v Veroni, kjer so se uspešno predstavili tudi slovenski vinogradniki in vinarji. med uspešne pridelovalce se vpisuje tudi mlad vinar iz Goriških Brd, ki je po slučaju prejel izjemno priznanje za svoje vino. Šli bomo v Park Škocjanske jame, kjer so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Zamejski kolegi pa nam bodo predstavili tržaški sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale.
Na terenu preverjamo, kako poteka letošnja setev koruze. Visoke temperature učinkujejo tudi na posamezne fenološke faze sadnega drevja. Predstavljamo Biotehniški center Naklo, ki v sedanji organizacijski obliki deluje od leta 2007. Ukvarjajo se z različnimi oblikami izobraževanja na področju kmetijstva in podjetništva. Podeželje je lahko zelo primeren prostor za terapevtsko dejavnost. Obiskali smo eno od kmetij, ki so sodelovale v projektu razvoja terapevtskih aktivnosti. Do 21. aprila v Sloveniji poteka Teden turističnih kmetij.
Na terenu preverjamo, kako poteka letošnja setev koruze. Visoke temperature učinkujejo tudi na posamezne fenološke faze sadnega drevja. Predstavljamo Biotehniški center Naklo, ki v sedanji organizacijski obliki deluje od leta 2007. Ukvarjajo se z različnimi oblikami izobraževanja na področju kmetijstva in podjetništva. Podeželje je lahko zelo primeren prostor za terapevtsko dejavnost. Obiskali smo eno od kmetij, ki so sodelovale v projektu razvoja terapevtskih aktivnosti. Do 21. aprila v Sloveniji poteka Teden turističnih kmetij.
K izobraževanju na področju kmetijstva v Sloveniji zelo veliko prispeva Biotehniški center Naklo. Ustanovljen je bil leta 2007 in pod svojo streho združuje sredno šolo, višjo strokovno šolo in medpodjetniški izobraževalni center. Zaradi obsežnosti njihovih dejavnosti, vam bomo v prihodnjih minutah pokazali le del vsega, kar pri njih nudijo. 25. aprila pa vabijo na Dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili vse njihove dejavnosti skozi izobraževanja in projekte.
K izobraževanju na področju kmetijstva v Sloveniji zelo veliko prispeva Biotehniški center Naklo. Ustanovljen je bil leta 2007 in pod svojo streho združuje sredno šolo, višjo strokovno šolo in medpodjetniški izobraževalni center. Zaradi obsežnosti njihovih dejavnosti, vam bomo v prihodnjih minutah pokazali le del vsega, kar pri njih nudijo. 25. aprila pa vabijo na Dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili vse njihove dejavnosti skozi izobraževanja in projekte.
V zadnjih letih koruzo zaradi vremenskih sprememb sejemo skoraj mesec dni prej kot pred 50 leti. Zgodaj sejani hibridi tako z veliko verjetnostjo v času cvetenja izognejo vročinskim stresom, prej dozorijo in tla lahko pravočasno pripravimo za setev ozimnih žit. Višina rastline in nastavek storža sta pri zgodaj sejanih koruzah nižja. Sklop lahko povečamo do 5 %. Tudi letošnje vremenske razmere omogočajo zgodnejšo setev.
V zadnjih letih koruzo zaradi vremenskih sprememb sejemo skoraj mesec dni prej kot pred 50 leti. Zgodaj sejani hibridi tako z veliko verjetnostjo v času cvetenja izognejo vročinskim stresom, prej dozorijo in tla lahko pravočasno pripravimo za setev ozimnih žit. Višina rastline in nastavek storža sta pri zgodaj sejanih koruzah nižja. Sklop lahko povečamo do 5 %. Tudi letošnje vremenske razmere omogočajo zgodnejšo setev.
Podeželje je odličen prostor za terapevtske dejavnosti. Pet slovenskih kmetij je zadnja tri leta sodelovalo v projektu razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah. Obiskali smo eno izmed njih, ko je gostila skupino stanovalk iz Lambrechtovega doma za starejše v Slovenskih Konjicah.
Podeželje je odličen prostor za terapevtske dejavnosti. Pet slovenskih kmetij je zadnja tri leta sodelovalo v projektu razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah. Obiskali smo eno izmed njih, ko je gostila skupino stanovalk iz Lambrechtovega doma za starejše v Slovenskih Konjicah.
V Komendi so konec marca pripravili tradicionalni kmetijsko-obrtni sejem, kjer obiskovalce običajno najbolj pritegne bogata ponudba kmetijske tehnike. Predstavljamo Globočnikove na Gorenjskem, ki se ukvarjajo z rejo perutnine in prirejo jajc. Opozorimo na začetek kampanje vnosa zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike v letu 2024. Osrednjo temo namenjamo uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za kmetice. Mudili smo se med vinogradniki, ki so se v osrčju Slovenskih goric posvetili aktualni problematiki trajnostne pridelave.
V Komendi so konec marca pripravili tradicionalni kmetijsko-obrtni sejem, kjer obiskovalce običajno najbolj pritegne bogata ponudba kmetijske tehnike. Predstavljamo Globočnikove na Gorenjskem, ki se ukvarjajo z rejo perutnine in prirejo jajc. Opozorimo na začetek kampanje vnosa zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike v letu 2024. Osrednjo temo namenjamo uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za kmetice. Mudili smo se med vinogradniki, ki so se v osrčju Slovenskih goric posvetili aktualni problematiki trajnostne pridelave.
V Sloveniji dosegamo visoko stopnjo samooskrbe na področju reje perutnine in prireje jedilnih jajc. Po statističnih podatkih (ki sicer veljajo od leta 2000 do 2017) se je v obdobju zadnjih dvajsetih let povečala vrednost kmetijske proizvodnje na kmetijah, ki redijo kokoši nesnice. Povečala se je tudi količina prirejenih jedilnih jajc, sama intenzivnost proizvodnje jedilnih jajc na nesnico pa se je nekoliko zmanjšala, zato bi lahko domnevali, da se povečujejo reje, ki upoštevajo bolj kot intenzivnost dobro počutje živali. Med kmetijami, ki se s prirejo jedilnih jajc ukvarjajo na Gorenjskem so tudi Globočnikovi iz Vogelj.
V Sloveniji dosegamo visoko stopnjo samooskrbe na področju reje perutnine in prireje jedilnih jajc. Po statističnih podatkih (ki sicer veljajo od leta 2000 do 2017) se je v obdobju zadnjih dvajsetih let povečala vrednost kmetijske proizvodnje na kmetijah, ki redijo kokoši nesnice. Povečala se je tudi količina prirejenih jedilnih jajc, sama intenzivnost proizvodnje jedilnih jajc na nesnico pa se je nekoliko zmanjšala, zato bi lahko domnevali, da se povečujejo reje, ki upoštevajo bolj kot intenzivnost dobro počutje živali. Med kmetijami, ki se s prirejo jedilnih jajc ukvarjajo na Gorenjskem so tudi Globočnikovi iz Vogelj.
Konec marca so v Komendi pripravili tradicionalen spomladanski kmetijsko - obrtni sejem. Obiskovalci so si lahko tudi tokrat ogledali bogato ponudbo proizvajalcev kmetijske tehnike. Povpraševanje po sodobni kmetijski opremi je sicer v zadnjem letu manjše, tudi to je posledica trenutnih zaostrenih razmer v evropskem kmetijstvu.
Konec marca so v Komendi pripravili tradicionalen spomladanski kmetijsko - obrtni sejem. Obiskovalci so si lahko tudi tokrat ogledali bogato ponudbo proizvajalcev kmetijske tehnike. Povpraševanje po sodobni kmetijski opremi je sicer v zadnjem letu manjše, tudi to je posledica trenutnih zaostrenih razmer v evropskem kmetijstvu.
Gost mag. Miran Mihelič, direktor AKTRP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost mag. Miran Mihelič, direktor AKTRP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Na pobudo KGZ Maribor so se nedolgo nazaj, v osrčju Slovenskih goric na strokovnem srečanju zbrali slovenski vinogradniki. Posvetili so se aktualni problematiki, ki postaja vse bolj aktualna tudi v vinogradništvu.
Na pobudo KGZ Maribor so se nedolgo nazaj, v osrčju Slovenskih goric na strokovnem srečanju zbrali slovenski vinogradniki. Posvetili so se aktualni problematiki, ki postaja vse bolj aktualna tudi v vinogradništvu.
Na pobudo Društva podeželskih žena občine Žalec in v sodelovanju Medobčinskih društev invalidov iz Žalca in Celja je pred dnevi potekala okrogla miza z naslovom: Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot vemo, je na tem področju še veliko nedorečenih vprašanj, kljub temu ,da je z letošnjim januarjem stopila v veljavo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja t.i. zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Na pobudo Društva podeželskih žena občine Žalec in v sodelovanju Medobčinskih društev invalidov iz Žalca in Celja je pred dnevi potekala okrogla miza z naslovom: Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot vemo, je na tem področju še veliko nedorečenih vprašanj, kljub temu ,da je z letošnjim januarjem stopila v veljavo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja t.i. zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Gost Andrej Soršak, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ MARIBOR. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Andrej Soršak, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ MARIBOR. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Renata Kosi, KGZS, KGZ CELJE. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Renata Kosi, KGZS, KGZ CELJE. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Velik pas Primorske - od zgornje Vipavske doline prek Krasa in vse do Brkinov je konec marca zajel pas uničujoče toče in sodre. Tako zgodnjega ledenega udara kmetje ne pomnijo. Zgodnje sadne vrste so uničene. Ob tem pa sadjarji niti po lanski toči še niso dobili plačane odškodnine
Velik pas Primorske - od zgornje Vipavske doline prek Krasa in vse do Brkinov je konec marca zajel pas uničujoče toče in sodre. Tako zgodnjega ledenega udara kmetje ne pomnijo. Zgodnje sadne vrste so uničene. Ob tem pa sadjarji niti po lanski toči še niso dobili plačane odškodnine
Kmetijstvo v povezavi s turizmom je ena glavnih in najbolj perspektivnih gospodarskih panog na Krasu in v Brkinih. Pri tem pa lahko veliko vlogo odigrajo področja, kjer je precej turistov: Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Štanjel. Napočil je čas, pravijo Kraševci, da stopimo skupaj.
Kmetijstvo v povezavi s turizmom je ena glavnih in najbolj perspektivnih gospodarskih panog na Krasu in v Brkinih. Pri tem pa lahko veliko vlogo odigrajo področja, kjer je precej turistov: Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Štanjel. Napočil je čas, pravijo Kraševci, da stopimo skupaj.
Obiskali smo Suhorje v Brkinih, kjer še vedno ohranjajo velikonočne šege. Suhorske praskanke so leta 2022 vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Znanje praskanja pirhov z značilnimi ornamenti, se prenaša iz roda v rod, kar so kot izjemno dediščino prepoznali tudi na Unescu. Vse bolj pa je v ospredju tudi kulinarika značilna za velikonočni čas.
Obiskali smo Suhorje v Brkinih, kjer še vedno ohranjajo velikonočne šege. Suhorske praskanke so leta 2022 vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Znanje praskanja pirhov z značilnimi ornamenti, se prenaša iz roda v rod, kar so kot izjemno dediščino prepoznali tudi na Unescu. Vse bolj pa je v ospredju tudi kulinarika značilna za velikonočni čas.
Društvo vinogradnikov slovenske Istre je v Portorožu pripravilo že 26. Festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Tudi tokrat z zelo veliko udeleženci in obiskovalci. Ob tem so predstavili tudi knjižico Lokalne sorte vinske trte v Slovenski Istri.
Društvo vinogradnikov slovenske Istre je v Portorožu pripravilo že 26. Festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Tudi tokrat z zelo veliko udeleženci in obiskovalci. Ob tem so predstavili tudi knjižico Lokalne sorte vinske trte v Slovenski Istri.
V Portorožu je sredi marca potekala konferenca Zadružne zveze Slovenije. Poleg številnih zanimivih predavanj, se je veliko govorilo tudi o kmečkem puntu v Evropski uniji. Na konferenci je kot gostja nastopila podpredsednica evropske zveze zadrug Copa- Cogeca, ki je Poljakinja in je iz prve roke pojasnila nekaj razlogov za množične proteste kmetov na Poljskem, pa tudi drugod po Evropi.
V Portorožu je sredi marca potekala konferenca Zadružne zveze Slovenije. Poleg številnih zanimivih predavanj, se je veliko govorilo tudi o kmečkem puntu v Evropski uniji. Na konferenci je kot gostja nastopila podpredsednica evropske zveze zadrug Copa- Cogeca, ki je Poljakinja in je iz prve roke pojasnila nekaj razlogov za množične proteste kmetov na Poljskem, pa tudi drugod po Evropi.
Najprej bomo pogledali, o čem so govorili na kongresu Zadružne zveze slovenije v Portorožu. Sledilo bo poročilo o toči in sodri, ki je prizadela velik pas Primorske. Bili smo na festivalu malvazije, o tesnejšem sodelovanju kmetov in turističnih delavcev pa razmjišljajo na Krasu in v Brkinih. Tam bomo tudi zaključili našo oddajo, saj smo obiskali Suhorje, kjer ob veliki noči pripravljajo zanimivo jed.
Najprej bomo pogledali, o čem so govorili na kongresu Zadružne zveze slovenije v Portorožu. Sledilo bo poročilo o toči in sodri, ki je prizadela velik pas Primorske. Bili smo na festivalu malvazije, o tesnejšem sodelovanju kmetov in turističnih delavcev pa razmjišljajo na Krasu in v Brkinih. Tam bomo tudi zaključili našo oddajo, saj smo obiskali Suhorje, kjer ob veliki noči pripravljajo zanimivo jed.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s predstavniki kmetov podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. V pogovoru s predsednikom KGZS predstavimo vsebino dogovora. V nadaljevanju se osredotočimo na Skupno evropsko kmetijsko politiko in s sogovornikom pojasnjujemo situacijo v kateri se nahaja evropsko kmetijstvo. Mudili smo se med pomurskimi govedorejci, kjer beležijo upad staleža goveda. Pukšičevi iz okolice Lenarta se ukvarjajo s prirejo govejega in prašičjega mesa, ki ga na kmetiji tudi predelujejo.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s predstavniki kmetov podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. V pogovoru s predsednikom KGZS predstavimo vsebino dogovora. V nadaljevanju se osredotočimo na Skupno evropsko kmetijsko politiko in s sogovornikom pojasnjujemo situacijo v kateri se nahaja evropsko kmetijstvo. Mudili smo se med pomurskimi govedorejci, kjer beležijo upad staleža goveda. Pukšičevi iz okolice Lenarta se ukvarjajo s prirejo govejega in prašičjega mesa, ki ga na kmetiji tudi predelujejo.
Skupna evropska kmetijska politika je bila zasnovana z namenom, da bi na področju kmetijstva v Evropi dosegli uravnotežen razvoj in stabilnost v korist kmetom, potrošnikom, okolju in družbi kot celoti. Zato že desetletja tistim, ki pridelujejo hrano in skrbijo za obdelano krajino dodelujejo finančne spodbude s pomočjo katerih naj bi kmetovali trajnostno, stabilno in konkurenčno.
Skupna evropska kmetijska politika je bila zasnovana z namenom, da bi na področju kmetijstva v Evropi dosegli uravnotežen razvoj in stabilnost v korist kmetom, potrošnikom, okolju in družbi kot celoti. Zato že desetletja tistim, ki pridelujejo hrano in skrbijo za obdelano krajino dodelujejo finančne spodbude s pomočjo katerih naj bi kmetovali trajnostno, stabilno in konkurenčno.
Slovenski kmetje, ki so za pretekli torek v Ljubljani napovedali miren protest s traktorji, so se po intenzivnih pogovorih z ministrico Matejo Čalušič, uskladili in odločili, da ga ne bodo organizirali. Resorna ministrica je v imenu vlade z njimi podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. O tem, kakšna je vsebina dogovora, se je s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem pogovarjala Tatjana Kren.
Slovenski kmetje, ki so za pretekli torek v Ljubljani napovedali miren protest s traktorji, so se po intenzivnih pogovorih z ministrico Matejo Čalušič, uskladili in odločili, da ga ne bodo organizirali. Resorna ministrica je v imenu vlade z njimi podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. O tem, kakšna je vsebina dogovora, se je s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem pogovarjala Tatjana Kren.
Gost dr. Jernej Turk, predstojnik Katedre za agr. ekonomiko, FKBV. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost dr. Jernej Turk, predstojnik Katedre za agr. ekonomiko, FKBV. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Govedoreja je od nekdaj veljala za kmetijsko panogo, ki s prirejo kakovostnih beljakovinskih živil – mleka in mesa, daje največjo dodano vrednost kmetijskim zemljiščem ter prispeva k urejenosti krajine, tudi na območjih, ki za drugo pridelavo niso primerna. Očitki o negativnih okoljskih vplivih te reje, predvsem pa gospodarska nihanja in vremenske razmere posledično vplivajo na upad reje goveda v evropskih državah, ki so znane po najbolj intenzivni govedoreji. Tudi v Sloveniji na nekaterih območjih beležimo večji trend upadanja, mednje spada del Pomurja.
Govedoreja je od nekdaj veljala za kmetijsko panogo, ki s prirejo kakovostnih beljakovinskih živil – mleka in mesa, daje največjo dodano vrednost kmetijskim zemljiščem ter prispeva k urejenosti krajine, tudi na območjih, ki za drugo pridelavo niso primerna. Očitki o negativnih okoljskih vplivih te reje, predvsem pa gospodarska nihanja in vremenske razmere posledično vplivajo na upad reje goveda v evropskih državah, ki so znane po najbolj intenzivni govedoreji. Tudi v Sloveniji na nekaterih območjih beležimo večji trend upadanja, mednje spada del Pomurja.
V Sloveniji ima blizu 500 kmetij priglašeno dopolnilno dejavnost predelava ali razsek mesa, v Podravju jih je okrog 30. Na kmetijsko-gozdarskih zavodih spodbujajo kmete k odločitvi za to dejavnost, saj tako zagotavljajo lokalne, sezonske izdelke in trg oskrbujejo s slovenskim mesom. V Lenartu smo obiskali Kmetijo Pukšič, kjer se s predelavo mesa ukvarjajo dobrih 10 let.
V Sloveniji ima blizu 500 kmetij priglašeno dopolnilno dejavnost predelava ali razsek mesa, v Podravju jih je okrog 30. Na kmetijsko-gozdarskih zavodih spodbujajo kmete k odločitvi za to dejavnost, saj tako zagotavljajo lokalne, sezonske izdelke in trg oskrbujejo s slovenskim mesom. V Lenartu smo obiskali Kmetijo Pukšič, kjer se s predelavo mesa ukvarjajo dobrih 10 let.
Društvo za varstvo rastlin Slovenije je v Bohinjski Bistrici izvedlo tradicionalno slovensko posvetovanje o varstvu rastlin. V začetku preteklega tedna so se na skupščini zbrali tudi člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo, ki so ga ustanovili pred 10 leti. V studijskem delu oddaje gostimo dr. Roka Miheliča, predsednika SZOK. Pri Zmrzlikarjevih na Gorenjskem predstavimo vezano rejo goveda. Oddajo zaključujemo s prispevkom o psihosocialni podpori na kmetijah.
Društvo za varstvo rastlin Slovenije je v Bohinjski Bistrici izvedlo tradicionalno slovensko posvetovanje o varstvu rastlin. V začetku preteklega tedna so se na skupščini zbrali tudi člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo, ki so ga ustanovili pred 10 leti. V studijskem delu oddaje gostimo dr. Roka Miheliča, predsednika SZOK. Pri Zmrzlikarjevih na Gorenjskem predstavimo vezano rejo goveda. Oddajo zaključujemo s prispevkom o psihosocialni podpori na kmetijah.
Združenje za ohranitveno kmetijstvo so člani ustanovili leta 2014 z namenom, da bi tudi v Sloveniji prodrli z idejo obdelave tal brez oranja in večjo pokritostjo pridelovalnih površin, kar posledično zmanjšuje stroške naftnih derivatov, uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter ohranja živost tal. Naša ekipa jih je spremljala na skupščini, ki so jo pripravili v začetku preteklega tedna.
Združenje za ohranitveno kmetijstvo so člani ustanovili leta 2014 z namenom, da bi tudi v Sloveniji prodrli z idejo obdelave tal brez oranja in večjo pokritostjo pridelovalnih površin, kar posledično zmanjšuje stroške naftnih derivatov, uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter ohranja živost tal. Naša ekipa jih je spremljala na skupščini, ki so jo pripravili v začetku preteklega tedna.
Na pobudo Zveze slovenske podeželske mladine na Kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije dobro leto izvajajo storitev psihosocialne podpore za kmete. Gre sicer za dobro uveljavljeno storitev v kmetijsko razvitih evropskih državah in drugje po svetu. Denimo v sosednji Avstriji kmetom tako pomagajo že več kot deset let. Pri nas po dobrem letu od uvedbe ugotavljajo, da je storitev nujno potrebna in da bo treba za njeno učinkovito izvajanje čimprej zagotoviti dodatne strokovnjake.
Na pobudo Zveze slovenske podeželske mladine na Kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije dobro leto izvajajo storitev psihosocialne podpore za kmete. Gre sicer za dobro uveljavljeno storitev v kmetijsko razvitih evropskih državah in drugje po svetu. Denimo v sosednji Avstriji kmetom tako pomagajo že več kot deset let. Pri nas po dobrem letu od uvedbe ugotavljajo, da je storitev nujno potrebna in da bo treba za njeno učinkovito izvajanje čimprej zagotoviti dodatne strokovnjake.
Gost dr. Rok Mihelič, predsednik SZOK, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost dr. Rok Mihelič, predsednik SZOK, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
16. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo je Društvo za varstvo rastlin Slovenije izvedlo v Bohinjski Bistrici. Dogodka se je udeležilo okrog 300. Posvetovanje 2 dni udeležencev iz devetih držav. Obeležili pa so tudi 30-letnico društva in njegovim zaslužnim članom podelili priznanja.
16. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo je Društvo za varstvo rastlin Slovenije izvedlo v Bohinjski Bistrici. Dogodka se je udeležilo okrog 300. Posvetovanje 2 dni udeležencev iz devetih držav. Obeležili pa so tudi 30-letnico društva in njegovim zaslužnim članom podelili priznanja.
Več kot 70 % slovenskih krav molznic je še vedno v hlevih z vezano rejo. Dobra tretjina teh krav se poleti pase. Značilna slovenska kmetija s prirejo mleka ima v hlevu okoli 30 molznic, poleg živinoreje pa enakovreden del prihodka na kmetiji ustvarijo še s kakšno drugo dejavnostjo npr. s poljedelstvom. Tako kmetujejo tudi na Zmrzlikarjevi kmetiji v Voklem v občini Šenčur na Gorenjskem.
Več kot 70 % slovenskih krav molznic je še vedno v hlevih z vezano rejo. Dobra tretjina teh krav se poleti pase. Značilna slovenska kmetija s prirejo mleka ima v hlevu okoli 30 molznic, poleg živinoreje pa enakovreden del prihodka na kmetiji ustvarijo še s kakšno drugo dejavnostjo npr. s poljedelstvom. Tako kmetujejo tudi na Zmrzlikarjevi kmetiji v Voklem v občini Šenčur na Gorenjskem.
Zavod za gozdove Slovenije tradicionalno ob koncu leta izbere najbolj skrbnega lastnika gozda v posamezni območni enoti. V tolminski območni enoti, ki obsega največje področje v državi od Loga pod Mangrtom do Trnovskega gozda in Nanosa, je najbolj skrbni lastnik gozda Slavko Šorli iz gorske vasice Knežke Ravne. Šorli je še eden redkih mojstrov, ki svoj les zna uporabiti tudi za izdelavo skodlov.
Zavod za gozdove Slovenije tradicionalno ob koncu leta izbere najbolj skrbnega lastnika gozda v posamezni območni enoti. V tolminski območni enoti, ki obsega največje področje v državi od Loga pod Mangrtom do Trnovskega gozda in Nanosa, je najbolj skrbni lastnik gozda Slavko Šorli iz gorske vasice Knežke Ravne. Šorli je še eden redkih mojstrov, ki svoj les zna uporabiti tudi za izdelavo skodlov.
Na Goriškem je na obeh straneh meje zdaj čas za prvo zimsko svežo zelenjavo - za solkanski radíč na naši strani oziroma za goriško rožo pri sosedih... Naša ekipa je bila pri kmetih na tej in óni strani...
Na Goriškem je na obeh straneh meje zdaj čas za prvo zimsko svežo zelenjavo - za solkanski radíč na naši strani oziroma za goriško rožo pri sosedih... Naša ekipa je bila pri kmetih na tej in óni strani...
Na Šaredu nad Izolo smo obiskali kmetijo Božič, kjer imajo svoj mlin. Pred njim nas sprejme gospodar Patric s hčerkama Tinkaro in Gaio. Nekoč je bilo v Slovenski Istri veliko mlinov na vodni pogon. V Luciji dva,v Izoli eden, na Dragonji 32, na Rižani kar 40. Danes jih za stranke melje le še peščica. Patric Božič je o lastnem mlinu sanjal že kot mlad fant. In koronski čas, ko je bil veliko doma, je bil kot nalašč za uresničitev te želje.
Na Šaredu nad Izolo smo obiskali kmetijo Božič, kjer imajo svoj mlin. Pred njim nas sprejme gospodar Patric s hčerkama Tinkaro in Gaio. Nekoč je bilo v Slovenski Istri veliko mlinov na vodni pogon. V Luciji dva,v Izoli eden, na Dragonji 32, na Rižani kar 40. Danes jih za stranke melje le še peščica. Patric Božič je o lastnem mlinu sanjal že kot mlad fant. In koronski čas, ko je bil veliko doma, je bil kot nalašč za uresničitev te želje.
Andrej Škibin, sicer doktor veterinarske medicine, je vodja centra za sonaravno rekultiviranje na Vremščici, z ženo, tudi veterinarko, pa v domači vasi Prelože pri Lokvi vodita še kmetijo z nekaj drobnice in govedi. Kmetija ni velika, a kot pravi Andrej, so majhni kmetje pomembni za ohranitev kraške kulturne krajine, ki se vedno bolj zarašča. Reja živali na kraškem območju zato terja umno kmetovanje.
Andrej Škibin, sicer doktor veterinarske medicine, je vodja centra za sonaravno rekultiviranje na Vremščici, z ženo, tudi veterinarko, pa v domači vasi Prelože pri Lokvi vodita še kmetijo z nekaj drobnice in govedi. Kmetija ni velika, a kot pravi Andrej, so majhni kmetje pomembni za ohranitev kraške kulturne krajine, ki se vedno bolj zarašča. Reja živali na kraškem območju zato terja umno kmetovanje.
V Evropski Uniji med kmeti vre. Protesti so se iz Nemčije razširili na Španijo, Italijo, Poljsko… Pridelovalci hrane v Uniji pravijo, da je preprosto dovolj. Dovolj (pre)strogih pravil, dovolj (pre)poceni uvožene hrane, dovolj (pre)birokratiziranega dela in še česa. Seveda nas je zanimalo, kako na to gledajo predstavniki Primorskih kmetov, ki so tudi sami kmetje, gledajo na razmere v širši in ožji regiji. Pred mikrofon smo povabili predsednike zadrug v Tolminu, Brdih, Slovenski Istri ter večjega kmeta z vipavskega.
V Evropski Uniji med kmeti vre. Protesti so se iz Nemčije razširili na Španijo, Italijo, Poljsko… Pridelovalci hrane v Uniji pravijo, da je preprosto dovolj. Dovolj (pre)strogih pravil, dovolj (pre)poceni uvožene hrane, dovolj (pre)birokratiziranega dela in še česa. Seveda nas je zanimalo, kako na to gledajo predstavniki Primorskih kmetov, ki so tudi sami kmetje, gledajo na razmere v širši in ožji regiji. Pred mikrofon smo povabili predsednike zadrug v Tolminu, Brdih, Slovenski Istri ter večjega kmeta z vipavskega.
Z našo ekipo smo bili tudi pri slovenskemu kmetu v zamejstvu. V tem času se živinorejci ukvarjajo predvsem s kotitvijo mladičev. Na tržaškem Krasu smo bili na obisku na kmetiji Antonič, ki redi ovce pasme kraško-istrske pramenke.
Z našo ekipo smo bili tudi pri slovenskemu kmetu v zamejstvu. V tem času se živinorejci ukvarjajo predvsem s kotitvijo mladičev. Na tržaškem Krasu smo bili na obisku na kmetiji Antonič, ki redi ovce pasme kraško-istrske pramenke.
