Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V preteklem mesecu smo v Zborovskih panoptikumih poročali o marsičem. Dve oddaji smo namenili predstavitvi posnetkov s koncertov iz Nove Gorice, poleg tega smo pripovedovali o dveh zborovskih tekmovanjih; aprila je bilo v Celju najprej državno tekmovanje mladinskih zborov, dva tedna za njim je Maribor zaznamovala Naša pesem. V tokratni oddaji se spet vračamo v Ljubljano. V Cerkvi sv. Jožefa je namreč 22. aprila Komorni zbor Megaron pod vodstvom Damijana Močnika kot prvi slovenski sestav izvedel Koncert za zbor Alfreda Šnitkeja.
V preteklem mesecu smo v Zborovskih panoptikumih poročali o marsičem. Dve oddaji smo namenili predstavitvi posnetkov s koncertov iz Nove Gorice, poleg tega smo pripovedovali o dveh zborovskih tekmovanjih; aprila je bilo v Celju najprej državno tekmovanje mladinskih zborov, dva tedna za njim je Maribor zaznamovala Naša pesem. V tokratni oddaji se spet vračamo v Ljubljano. V Cerkvi sv. Jožefa je namreč 22. aprila Komorni zbor Megaron pod vodstvom Damijana Močnika kot prvi slovenski sestav izvedel Koncert za zbor Alfreda Šnitkeja.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora Arnolda Schönberga in Festivalskega orkestra Styriarte, posnetega v župnijski cerkvi v Stainzu julija lani. To je bilo tudi eno izmed prizorišč Festivala Styriarte in večera z naslovom Za dušo in srce, za oči in ušesa. Na njem sta zveneli Kantata ob smrti cesarja Jožefa Drugega Ludwiga van Beethovna in Kronanjska maša Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kantati smo se posvetili pred tednom dni, nocoj pa se bomo Maši. Slovesen značaj ter kontrastnost in raznovrstnost glasbenih misli v razmeroma kratki kompoziciji – približno 25-minutni – tako da je bil s trajanjem zadovoljen tudi salzburški knezoškof Colloredo: to so lastnosti Kronanjske maše Wolfganga Amadeusa Mozarta. Danes eno izmed skladateljevih najbolj priljubljenih del je nastalo kot predzadnje v nizu njegovih salzburških maš, 23. marca leta 1779. Priljubljena je prav zaradi lastnosti, naštetih v uvodu, to pa ne pomeni, da je v nizu cerkvenih del za Salzburg tudi najpomembnejša. Zaradi oblikovne celovitosti in preproste melodike, skorajda podobne ljudski, pa daleč presega tip kratke maše.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora Arnolda Schönberga in Festivalskega orkestra Styriarte, posnetega v župnijski cerkvi v Stainzu julija lani. To je bilo tudi eno izmed prizorišč Festivala Styriarte in večera z naslovom Za dušo in srce, za oči in ušesa. Na njem sta zveneli Kantata ob smrti cesarja Jožefa Drugega Ludwiga van Beethovna in Kronanjska maša Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kantati smo se posvetili pred tednom dni, nocoj pa se bomo Maši. Slovesen značaj ter kontrastnost in raznovrstnost glasbenih misli v razmeroma kratki kompoziciji – približno 25-minutni – tako da je bil s trajanjem zadovoljen tudi salzburški knezoškof Colloredo: to so lastnosti Kronanjske maše Wolfganga Amadeusa Mozarta. Danes eno izmed skladateljevih najbolj priljubljenih del je nastalo kot predzadnje v nizu njegovih salzburških maš, 23. marca leta 1779. Priljubljena je prav zaradi lastnosti, naštetih v uvodu, to pa ne pomeni, da je v nizu cerkvenih del za Salzburg tudi najpomembnejša. Zaradi oblikovne celovitosti in preproste melodike, skorajda podobne ljudski, pa daleč presega tip kratke maše.
1. maja je minilo 100 let od skladateljeve smrti. Za človeški glas je napisal veliko, samospeve pa je ustvarjal vse življenje. Uglasbil je pesmi različnih avtorjev in kot so té različne po vsebini, so pestre in zanimive tudi njegove uglasbitve. V začetku leta 1883 je po naročilu prijatelja in mecena Jana Neffa uglasbil oz. priredil tudi 16 ruskih ljudskih pesmi iz zbirke Pesmi ruskega naroda, ki jo je leta 1866 izdal sanktpeterburški skladatelj, pianist in založnik Matváš Bernard. Izvirnim melodijam je dodal drugi glas ter klavirsko spremljavo, včasih pa tudi več glasov, ter tako ustvaril prekrasne komorne vokalne kompozicije.
1. maja je minilo 100 let od skladateljeve smrti. Za človeški glas je napisal veliko, samospeve pa je ustvarjal vse življenje. Uglasbil je pesmi različnih avtorjev in kot so té različne po vsebini, so pestre in zanimive tudi njegove uglasbitve. V začetku leta 1883 je po naročilu prijatelja in mecena Jana Neffa uglasbil oz. priredil tudi 16 ruskih ljudskih pesmi iz zbirke Pesmi ruskega naroda, ki jo je leta 1866 izdal sanktpeterburški skladatelj, pianist in založnik Matváš Bernard. Izvirnim melodijam je dodal drugi glas ter klavirsko spremljavo, včasih pa tudi več glasov, ter tako ustvaril prekrasne komorne vokalne kompozicije.
Kako zveni slovenska beseda v glasbi Marijana Lipovška, Antona Schwaba in Jakoba Ježa? Odgovore bosta zapela Akademski pevski zbor Tone Tomšič z Uršo Lah in Slovenski komorni zbor z Mirkom Cudermanom.
Kako zveni slovenska beseda v glasbi Marijana Lipovška, Antona Schwaba in Jakoba Ježa? Odgovore bosta zapela Akademski pevski zbor Tone Tomšič z Uršo Lah in Slovenski komorni zbor z Mirkom Cudermanom.
Dihi je skrivnostni naslov koncerta ob 70-letnici Alda Kumarja, ki je sredi aprila obiskal dva primorska kraja, najprej skladateljevo rojstno Idrijo, nato pa še Novo Gorico, v kateri je bil vključen v cikel Goriška zborovska srečanja Zveze kulturnih društev Nova Gorica. Oba koncerta sta bila izvedena v okviru tamkajšnjih območnih izpostav Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Program je ponudil vpogled v skladateljev zborovski opus, nastopil je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Ane Erčulj, ki je tudi izbrala skladbe. Koncert v Novi Gorici, na katerem je bila navzoča snemalna ekipa Radia Koper, so poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem, nagradili zbor z dolgimi in toplimi aplavzi in se nazadnje skladatelju zahvalili s stoječimi ovacijami. V opusu Alda Kumarja ima ljudska glasba pomembno mesto, predvsem primorska, z vsemi vplivi z manjšinskih kulturnih območij – od Istre do Rezije in Benečije. To smo slišali tudi na koncertu z naslovom Dihi.
Dihi je skrivnostni naslov koncerta ob 70-letnici Alda Kumarja, ki je sredi aprila obiskal dva primorska kraja, najprej skladateljevo rojstno Idrijo, nato pa še Novo Gorico, v kateri je bil vključen v cikel Goriška zborovska srečanja Zveze kulturnih društev Nova Gorica. Oba koncerta sta bila izvedena v okviru tamkajšnjih območnih izpostav Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Program je ponudil vpogled v skladateljev zborovski opus, nastopil je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Ane Erčulj, ki je tudi izbrala skladbe. Koncert v Novi Gorici, na katerem je bila navzoča snemalna ekipa Radia Koper, so poslušalci sprejeli z velikim navdušenjem, nagradili zbor z dolgimi in toplimi aplavzi in se nazadnje skladatelju zahvalili s stoječimi ovacijami. V opusu Alda Kumarja ima ljudska glasba pomembno mesto, predvsem primorska, z vsemi vplivi z manjšinskih kulturnih območij – od Istre do Rezije in Benečije. To smo slišali tudi na koncertu z naslovom Dihi.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora Arnolda Schönberga in Festivalskega orkestra Styriarte, posnetega v župnijski cerkvi v Stainzu julija lani. To je bilo tudi eno izmed prizorišč Festivala Styriarte in večera z naslovom Za dušo in srce, za oči in ušesa. Na njem sta zveneli Kantata ob smrti cesarja Jožefa Drugega Ludwiga van Beethovna in Kronanjska maša Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora Arnolda Schönberga in Festivalskega orkestra Styriarte, posnetega v župnijski cerkvi v Stainzu julija lani. To je bilo tudi eno izmed prizorišč Festivala Styriarte in večera z naslovom Za dušo in srce, za oči in ušesa. Na njem sta zveneli Kantata ob smrti cesarja Jožefa Drugega Ludwiga van Beethovna in Kronanjska maša Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Pred kratkim se je poslovila mezzosopranistka Sabira Hajdarević. Umetniško je delovala kot operna in kot koncertna pevka, poleg tega je bila cenjena pedagoginja solopetja in klavirja. »Prisegala je na 'piljenje' vsakega tona, vse dokler se ni pojavil trenutek izjemne lepote,« je ob njenem slovesu povedal pianist Petar Milić. »Takrat se je čas ustavil in znašel si se v neslutenih globinah duše in srca ..."
Pred kratkim se je poslovila mezzosopranistka Sabira Hajdarević. Umetniško je delovala kot operna in kot koncertna pevka, poleg tega je bila cenjena pedagoginja solopetja in klavirja. »Prisegala je na 'piljenje' vsakega tona, vse dokler se ni pojavil trenutek izjemne lepote,« je ob njenem slovesu povedal pianist Petar Milić. »Takrat se je čas ustavil in znašel si se v neslutenih globinah duše in srca ..."
V nekdanji, renesančni Evropi je bila navada, da se je več družinskih članov posvečalo istemu poklicu. Tudi v družini skladatelja Jacoba Regnarta ni bilo nič drugače – nenavadno je bilo le to, da se je Jacob s skupaj kar štirimi brati posvečal istemu, glasbeniškemu poklicu. Jacob, rojen verjetno na začetku leta 1540 na Flamskem, je skoraj vse življenje služil Habsburžanom. Izjema je bil le čas, ko se je glasbeno umetnost učil v Italiji. Tokrat se posvečamo njegovi Missi super Oeniades Nymphae.
V nekdanji, renesančni Evropi je bila navada, da se je več družinskih članov posvečalo istemu poklicu. Tudi v družini skladatelja Jacoba Regnarta ni bilo nič drugače – nenavadno je bilo le to, da se je Jacob s skupaj kar štirimi brati posvečal istemu, glasbeniškemu poklicu. Jacob, rojen verjetno na začetku leta 1540 na Flamskem, je skoraj vse življenje služil Habsburžanom. Izjema je bil le čas, ko se je glasbeno umetnost učil v Italiji. Tokrat se posvečamo njegovi Missi super Oeniades Nymphae.
Zborovski panoptikum namenjamo podrobnejšemu pregledu dogajanja na letošnjem 28. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem, ki je bilo v soboto, 20. aprila, in v nedeljo, 21. aprila, v Mariboru. Prejšnjo Našo pesem je leta 2022 še nekoliko zaznamovalo obdobje pandemije, letos pa se je tekmovanje vrnilo v ustaljene tirnice in na odru Unionske dvorane gostilo kar 20 zasedb iz vse Slovenije.
Zborovski panoptikum namenjamo podrobnejšemu pregledu dogajanja na letošnjem 28. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem, ki je bilo v soboto, 20. aprila, in v nedeljo, 21. aprila, v Mariboru. Prejšnjo Našo pesem je leta 2022 še nekoliko zaznamovalo obdobje pandemije, letos pa se je tekmovanje vrnilo v ustaljene tirnice in na odru Unionske dvorane gostilo kar 20 zasedb iz vse Slovenije.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Švedskega radijskega zbora pod vodstvom Harryja Bradforda. Posnetek je nastal septembra lani v Muzeju švedske zgodovine v Stockholmu, nanj pa so se ujela sama marijanska dela.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Švedskega radijskega zbora pod vodstvom Harryja Bradforda. Posnetek je nastal septembra lani v Muzeju švedske zgodovine v Stockholmu, nanj pa so se ujela sama marijanska dela.
Mnogim skladateljem je najlepši mesec v letu v navdih, nekatere je k ustvarjanju pritegnil tudi današnji praznik dela. Ki ima dolgo zgodovino. Za 1. maj 1943 je naslov samospeva Erwina Schulhoffa, skladatelja judovskega porekla, ki je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču Wülzburg na Bavarskem. Njegovo glasbo so nacisti označili kot »degenerirano«, zato so ga preganjali. Tudi zato, ker je bil privrženec komunističnega gibanja. Sicer je bil eden prvih glasbenih ustvarjalcev, ki je v svojo glasbo vnašal jazz.
Mnogim skladateljem je najlepši mesec v letu v navdih, nekatere je k ustvarjanju pritegnil tudi današnji praznik dela. Ki ima dolgo zgodovino. Za 1. maj 1943 je naslov samospeva Erwina Schulhoffa, skladatelja judovskega porekla, ki je svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču Wülzburg na Bavarskem. Njegovo glasbo so nacisti označili kot »degenerirano«, zato so ga preganjali. Tudi zato, ker je bil privrženec komunističnega gibanja. Sicer je bil eden prvih glasbenih ustvarjalcev, ki je v svojo glasbo vnašal jazz.
Vabimo vas v družbo Komornega zbora RTV Slovenija, opusov Benjamina Ipavca in Radovana Gobca ter dirigentk Žive Ploj Peršuh in Andreje Martinjak.
Vabimo vas v družbo Komornega zbora RTV Slovenija, opusov Benjamina Ipavca in Radovana Gobca ter dirigentk Žive Ploj Peršuh in Andreje Martinjak.
Koncerti – razvedrilni program
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
V aprilu je na predzadnjem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica nastopila vokalna skupina Vikra, Komorni zbor Glasbene matice, ki jo vodi izvrstna Petra Grassi. V Novi Gorici se je Vikra predstavila s programom, posvečenim Borisu Pahorju, s katerim je v januarju leta 2023 gostovala v glasbenem abonmaju imenitnega Gledališča Pavarotti-Freni v Modeni. S tem koncertom so organizatorji v Modeni zaznamovali dan spomina (deportiranih) in dialoga. Mednarodno priznana dirigentka Petra Grassi je pristopila k oblikovanju tega programa z veliko mero odgovornosti do zaupane naloge, s spoštovanjem do tematike in z veliko zborovsko disciplino, ki se je kazala v odlični interpretaciji Vikre tega zahtevnega zborovskega programa.
V aprilu je na predzadnjem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica nastopila vokalna skupina Vikra, Komorni zbor Glasbene matice, ki jo vodi izvrstna Petra Grassi. V Novi Gorici se je Vikra predstavila s programom, posvečenim Borisu Pahorju, s katerim je v januarju leta 2023 gostovala v glasbenem abonmaju imenitnega Gledališča Pavarotti-Freni v Modeni. S tem koncertom so organizatorji v Modeni zaznamovali dan spomina (deportiranih) in dialoga. Mednarodno priznana dirigentka Petra Grassi je pristopila k oblikovanju tega programa z veliko mero odgovornosti do zaupane naloge, s spoštovanjem do tematike in z veliko zborovsko disciplino, ki se je kazala v odlični interpretaciji Vikre tega zahtevnega zborovskega programa.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta »Razmišljujoče in skrivnostno« Berlinskega radijskega zbora in Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Petra Eötvösa. Posnetek je nastal leta 2007 v berlinski Filharmoniji. Program je oblikoval dirigent Peter Eötvös, in sicer iz simfonične pesnitve Od zibeli do groba Franza Liszta, Cantate profane Bele Bartoka in Rekviema Györgya Ligetija. Oddajo posvečamo marca umrlemu dirigentu. Zaradi časovne omejitve smo se pred tednom dni posvetili simfonični pesnitvi in kantati, tokrat pa se bomo Rekviemu.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta »Razmišljujoče in skrivnostno« Berlinskega radijskega zbora in Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Petra Eötvösa. Posnetek je nastal leta 2007 v berlinski Filharmoniji. Program je oblikoval dirigent Peter Eötvös, in sicer iz simfonične pesnitve Od zibeli do groba Franza Liszta, Cantate profane Bele Bartoka in Rekviema Györgya Ligetija. Oddajo posvečamo marca umrlemu dirigentu. Zaradi časovne omejitve smo se pred tednom dni posvetili simfonični pesnitvi in kantati, tokrat pa se bomo Rekviemu.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Antonina Dvořaka; letos bo namreč minilo 120 let od skladateljeve smrti. Njegove Pesmi iz rokopisa Dvůr Králové (mesta na vzhodu Češke, ki leži ob reki Labi) izvirajo iz leta 1872. Ko se je skladatelj odločil za uglasbitev, se je s tem pridružil vrsti umetnikov, ki so jih te pesmi navdihnile že prej. Tako kot njegovi predhodniki pa je tudi on z njimi želel izraziti svoja domoljubna čustva, saj je ta rokopis za Čehe veliko narodno bogastvo in ponos. Pri skladanju je uporabil različne kompozicijske pristope, pri vseh pa se je močno oddaljil od značilnosti nemških romantikov in si prizadeval ustvariti prepoznaven kompozicijski izraz.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Antonina Dvořaka; letos bo namreč minilo 120 let od skladateljeve smrti. Njegove Pesmi iz rokopisa Dvůr Králové (mesta na vzhodu Češke, ki leži ob reki Labi) izvirajo iz leta 1872. Ko se je skladatelj odločil za uglasbitev, se je s tem pridružil vrsti umetnikov, ki so jih te pesmi navdihnile že prej. Tako kot njegovi predhodniki pa je tudi on z njimi želel izraziti svoja domoljubna čustva, saj je ta rokopis za Čehe veliko narodno bogastvo in ponos. Pri skladanju je uporabil različne kompozicijske pristope, pri vseh pa se je močno oddaljil od značilnosti nemških romantikov in si prizadeval ustvariti prepoznaven kompozicijski izraz.
Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.
Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Na zborovski reviji v Zagorju ob Savi se vsaki dve leti od leta 1968 predstavijo najboljši otroški in mladinski zbori v Sloveniji. V programu predstavitve vseh zborov je tudi obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, ter umetne pesmi slovenskega avtorja, zato ima tekmovanje pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske zborovske produkcije in ustvarjalnosti. Na 23. tekmovanju leta 2012 se je v dveh dneh predstavilo 37 zborov, izbrani najboljši zbori pa so nastopili na zaključnem koncertu, posnetem v Slovenski filharmoniji.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30. obletnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov Društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je postala tradicionalna in je letos potekala že štirinajstič, tokrat v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v Športni dvorani Slovenj Gradca. S pevskim druženjem zborov Društev invalidov iz vse Slovenije želijo opozoriti in pokazati širši javnosti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak z besedami: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
V Celovcu je meseca marca ponovno potekala prireditev Koroška poje – največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Prireditev je potekala na Dan žena, 8. marca in je bila tudi posvečena ženskim umetnicam. Nastopili so Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem (Mengeš), Mešani pevski zbor Podjuna (Pliberk), Sonus-trio, mezzosopranistka Bernarda Fink, Ženski pevski zbor Trta (Žitara vas), Ženski pevski zbor Rož (Šentjakob), Moški pevski zbor Štmaver, (Italija) in zbor Singgemeinschaft Oisternig (Bistrica na Zilji). Povezovalka prireditve je bila Mira Grötschnig-Einspieler, umetniški vodja pa Jožko Kovačič. Posnetek koncerta je s pomočjo Slovenskega sporeda ORF nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, urednica uredništva Danica Dolinar, režiserka Milena Olip.
V Celovcu je meseca marca ponovno potekala prireditev Koroška poje – največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Prireditev je potekala na Dan žena, 8. marca in je bila tudi posvečena ženskim umetnicam. Nastopili so Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem (Mengeš), Mešani pevski zbor Podjuna (Pliberk), Sonus-trio, mezzosopranistka Bernarda Fink, Ženski pevski zbor Trta (Žitara vas), Ženski pevski zbor Rož (Šentjakob), Moški pevski zbor Štmaver, (Italija) in zbor Singgemeinschaft Oisternig (Bistrica na Zilji). Povezovalka prireditve je bila Mira Grötschnig-Einspieler, umetniški vodja pa Jožko Kovačič. Posnetek koncerta je s pomočjo Slovenskega sporeda ORF nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, urednica uredništva Danica Dolinar, režiserka Milena Olip.
Festival oktetov Kranj organizira Kranjski oktet, ki je eden naših najboljših oktetov. Namen festivala je druženje pevcev in bogatitev poslušalcev s slovensko ljudsko in umetno pesmijo. Na festivalu so se tako leta 2012 v dvorani Primskovo v Kranju predstavile vokalne skupine: Braslovški oktet, Oktet Castrum, Ribniški oktet, Ženska vokalna skupina Lipa iz Litije, Vokalna skupina Oktetek, Oktet Arion, Trnovski oktet, Barški oktet, Kranjski oktet ter Nonet Vitra iz Ribnice.
Festival oktetov Kranj organizira Kranjski oktet, ki je eden naših najboljših oktetov. Namen festivala je druženje pevcev in bogatitev poslušalcev s slovensko ljudsko in umetno pesmijo. Na festivalu so se tako leta 2012 v dvorani Primskovo v Kranju predstavile vokalne skupine: Braslovški oktet, Oktet Castrum, Ribniški oktet, Ženska vokalna skupina Lipa iz Litije, Vokalna skupina Oktetek, Oktet Arion, Trnovski oktet, Barški oktet, Kranjski oktet ter Nonet Vitra iz Ribnice.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter dveh gostujočih zborov iz Slovenije. Organizator ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem je Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Spremljali boste nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca, MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Koncert so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter dveh gostujočih zborov iz Slovenije. Organizator ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem je Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Spremljali boste nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca, MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Koncert so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
V okviru slavnostne otvoritve letošnjega Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila letos izpostavljena zborovska glasba in njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. Na njem se je v tekmovalnem delu z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavilo sedem vokalnih skupin z različnih koncev Slovenije. Nastopili so Groove Enough, Lipa, Jazzva, Cantemus, Lipa, Male malice in vokalni band Kreativo. Slišati je bilo mogoče pop in country skladbe slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič. Nastope pevcev je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Irena Yebuah Tiran, Jaka Pucihar in Tobias Hug kot predsednik. Slednji je bil dolgoletni član a capella skupine The Swingle Singers, s svojim nastopom v Žalcu pa je prikazal razsežnosti uporabe človeškega glasu in možnosti eksperimentiranja z njim. Zmago si je prislužil vokalni band Kreativo, drugo mesto je zasedla skupina Jazzva in tretje Groove Enough. Podelili so tudi posebna priznanja za najboljšega solista (Jasna Žitnik, Jazzva), najboljšega vokalnega tolkalista (Vanja Dizdarević, vokalna skupina Cantemus), najboljši avtorski aranžma (Nataša Kocijančič za Nad mestom se dani), najboljši aranžma slovenske skladbe (Barbara Grahor za Moja mati kuha kafe) in za najboljši odrski nastop (Male malice).
V okviru slavnostne otvoritve letošnjega Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila letos izpostavljena zborovska glasba in njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. Na njem se je v tekmovalnem delu z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavilo sedem vokalnih skupin z različnih koncev Slovenije. Nastopili so Groove Enough, Lipa, Jazzva, Cantemus, Lipa, Male malice in vokalni band Kreativo. Slišati je bilo mogoče pop in country skladbe slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič. Nastope pevcev je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Irena Yebuah Tiran, Jaka Pucihar in Tobias Hug kot predsednik. Slednji je bil dolgoletni član a capella skupine The Swingle Singers, s svojim nastopom v Žalcu pa je prikazal razsežnosti uporabe človeškega glasu in možnosti eksperimentiranja z njim. Zmago si je prislužil vokalni band Kreativo, drugo mesto je zasedla skupina Jazzva in tretje Groove Enough. Podelili so tudi posebna priznanja za najboljšega solista (Jasna Žitnik, Jazzva), najboljšega vokalnega tolkalista (Vanja Dizdarević, vokalna skupina Cantemus), najboljši avtorski aranžma (Nataša Kocijančič za Nad mestom se dani), najboljši aranžma slovenske skladbe (Barbara Grahor za Moja mati kuha kafe) in za najboljši odrski nastop (Male malice).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite izboru najlepših pesmi Slovenskega okteta. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite izboru najlepših pesmi Slovenskega okteta. Režiser: Aljaž Bastič
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zborovodja, pianist in profesor zborovskega dirigiranja Jože Fürst je vodil številne priznane slovenske pevske sestave, med drugimi Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Akademski pevski zbor Maribor in Vokalno skupino Canticum, s katerimi se predstavlja na posnetkih z zborovskih tekmovanj med leti 1978 in 2001. Na njegovo pobudo so nastajala nova zborovska dela slovenskih skladateljev, ki jih je vestno izvajal na koncertnih odrih doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno in pedagoško delo je prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana ter najvišje zborovsko priznanje, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Zborovodja, pianist in profesor zborovskega dirigiranja Jože Fürst je vodil številne priznane slovenske pevske sestave, med drugimi Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Akademski pevski zbor Maribor in Vokalno skupino Canticum, s katerimi se predstavlja na posnetkih z zborovskih tekmovanj med leti 1978 in 2001. Na njegovo pobudo so nastajala nova zborovska dela slovenskih skladateljev, ki jih je vestno izvajal na koncertnih odrih doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno in pedagoško delo je prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana ter najvišje zborovsko priznanje, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Tabor slovenskih pevskih zborov
Tradicionalni televizijski prenos praznika slovenske ljudske in ponarodele zborovske pesmi iz Šentvida pri Stični. Na množičnem pevskem srečanju bodo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli združeni ljubiteljski ženski, moški in mešani pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. Prireditev bosta s slavnostnima nagovoroma pozdravila predsednik prireditve Matej Šteh in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Damjan Damjanović. Program bo popestril zbor otroških in mladinskih pevskih skupin, Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana ter člani gledaliških skupin iz občine Ivančna Gorica.
Tradicionalni televizijski prenos praznika slovenske ljudske in ponarodele zborovske pesmi iz Šentvida pri Stični. Na množičnem pevskem srečanju bodo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli združeni ljubiteljski ženski, moški in mešani pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. Prireditev bosta s slavnostnima nagovoroma pozdravila predsednik prireditve Matej Šteh in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Damjan Damjanović. Program bo popestril zbor otroških in mladinskih pevskih skupin, Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana ter člani gledaliških skupin iz občine Ivančna Gorica.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinska vokalna skupina pod vodstvom Irme Močnik in pevska solista, sopranistka Petra Kodba in baritonist Simon Zgonc, ki se petja učita pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinska vokalna skupina pod vodstvom Irme Močnik in pevska solista, sopranistka Petra Kodba in baritonist Simon Zgonc, ki se petja učita pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V mariborski dvorani Union je po štirih letih premora potekalo 17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših. Letos se ga je udeležilo osem pevskih zasedb s celega sveta, v finale pa se jih je uvrstilo pet, in sicer koncertni zbor Univerze v Portoriku Coralia, Komorni zbor Megaron iz Slovenije, moška vokalna zasedba Zero8 iz Švedske, Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji in Moški zbor Suhar iz Baskije – Španije. Veliko nagrado Gallus – Maribor si je prislužil švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarskem letovišču Varni. Režija: Aljaž Bastič.
V mariborski dvorani Union je po štirih letih premora potekalo 17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših. Letos se ga je udeležilo osem pevskih zasedb s celega sveta, v finale pa se jih je uvrstilo pet, in sicer koncertni zbor Univerze v Portoriku Coralia, Komorni zbor Megaron iz Slovenije, moška vokalna zasedba Zero8 iz Švedske, Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji in Moški zbor Suhar iz Baskije – Španije. Veliko nagrado Gallus – Maribor si je prislužil švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarskem letovišču Varni. Režija: Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mešani pevski zbor z gostujočimi glasbeniki. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so pripravili prvo izvedbo dela Magnificat, slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mešani pevski zbor z gostujočimi glasbeniki. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so pripravili prvo izvedbo dela Magnificat, slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2023 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 17. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom. Vabljeni k ogledu prenosa na Televiziji Maribor v nedeljo, 23. 4. 2023 od 11. do 13. ure.
17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2023 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 17. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom. Vabljeni k ogledu prenosa na Televiziji Maribor v nedeljo, 23. 4. 2023 od 11. do 13. ure.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujočih zborov iz Slovenije. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je na prireditvi predstavila svoj novi projekt Slovenščino (do)živeti, ki po spletu in družbenih omrežjih nudi najrazličnejše možnosti spoznavanja in učenja slovenskega jezika. Ob tem je nastala tudi spletna pesmarica, v kateri je zbranih 400 slovenskih pesmi. V drugem delu koncerta boste lahko spremljali nastope MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Prireditev so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je potekala tradicionalna predstavitev pevskih skupin in zborov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujočih zborov iz Slovenije. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je na prireditvi predstavila svoj novi projekt Slovenščino (do)živeti, ki po spletu in družbenih omrežjih nudi najrazličnejše možnosti spoznavanja in učenja slovenskega jezika. Ob tem je nastala tudi spletna pesmarica, v kateri je zbranih 400 slovenskih pesmi. V drugem delu koncerta boste lahko spremljali nastope MePZ Danica iz Šentprimoža ter gostujočih zborov, MPZ Mirko Filej iz Gorice in Dekliškega zbora Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Prireditev so vsi sodelujoči skupaj zaokrožili z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinski pevski zbor z gostujočimi glasbeniki, pod vodstvom Irme Močnik, z izvedbami skladb slovenskih skladateljev – Tadeje Vulc, Damijana Močnika in Katarine Pustinek Rakar.Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinski pevski zbor z gostujočimi glasbeniki, pod vodstvom Irme Močnik, z izvedbami skladb slovenskih skladateljev – Tadeje Vulc, Damijana Močnika in Katarine Pustinek Rakar.Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je po dveh letih premora oživela prireditev, na kateri se tradicionalno predstavijo pevske skupine in zbori slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujoči zbori iz Slovenije. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je s prireditvijo zaznamovala 70-letnico delovanja in 50-letnici ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem dodala še eno leto. V prvem delu koncerta, posvečenega slovenski pesmi, boste lahko spremljali nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca in MePZ Danica iz Šentprimoža.
V koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu je po dveh letih premora oživela prireditev, na kateri se tradicionalno predstavijo pevske skupine in zbori slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujoči zbori iz Slovenije. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je s prireditvijo zaznamovala 70-letnico delovanja in 50-letnici ene največjih pevskih prireditev Slovencev na Koroškem dodala še eno leto. V prvem delu koncerta, posvečenega slovenski pesmi, boste lahko spremljali nastope skupin Mladi akzent iz Ledinc, MePZ Peca iz Globasnice, Kvarteta Oisternix iz Zahomca, Vokalne skupine Lipa iz Velikovca in MePZ Danica iz Šentprimoža.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Otroški pevski zbor pod vodstvom Tadeje Kreča in sopranistka Marika Ravnik, ki se petja uči pod vodstvom pevskega pedagoga Aca Biščevića. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Otroški pevski zbor pod vodstvom Tadeje Kreča in sopranistka Marika Ravnik, ki se petja uči pod vodstvom pevskega pedagoga Aca Biščevića. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Režiser: Aljaž Bastič