Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
pojejo odlomke Kálmána, Lehárja, Straussa mlajšega, Obradorsa, Rossinija, Gounoda in Verdija.
pojejo odlomke Kálmána, Lehárja, Straussa mlajšega, Obradorsa, Rossinija, Gounoda in Verdija.
Podlaga za libreto je Metastasijeva zgodba o rimskem cesarju Titu Vespazijanu.
Podlaga za libreto je Metastasijeva zgodba o rimskem cesarju Titu Vespazijanu.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Dejstvo je, da nisem nikoli mislil na vaša leta – ne ko sem z vami govoril, ne ko sem vam pisal, ne ko sem delal z vami. Obstaja argument, ki je močnejši od let, in sicer ta, da so po Otellu ljudje komentirali, da boljšega načina za sklep vaše kariere preprosto ni. Vendar ste vse življenje iskali dobro temo za komično opero in govorili, da v vaši glavi že obstaja misel o umetnosti, ki je hkrati plemenita in polna radosti. In samo en način je, da presežete Otella – da se z operne scene triumfalno umaknete s Falstaffom. Glede na to, da ste prikazali čisto vse krike človeškega srca … ali se vam ne zdi dobro, da bi kariero sklenili s smehom? (Boito v pismu Verdiju)
Dejstvo je, da nisem nikoli mislil na vaša leta – ne ko sem z vami govoril, ne ko sem vam pisal, ne ko sem delal z vami. Obstaja argument, ki je močnejši od let, in sicer ta, da so po Otellu ljudje komentirali, da boljšega načina za sklep vaše kariere preprosto ni. Vendar ste vse življenje iskali dobro temo za komično opero in govorili, da v vaši glavi že obstaja misel o umetnosti, ki je hkrati plemenita in polna radosti. In samo en način je, da presežete Otella – da se z operne scene triumfalno umaknete s Falstaffom. Glede na to, da ste prikazali čisto vse krike človeškega srca … ali se vam ne zdi dobro, da bi kariero sklenili s smehom? (Boito v pismu Verdiju)
Če poznate Roalda Dahla, potem vam njegova zgodba o mladeniču in skrivnostnem slaščičarju zagotovo ni neznana. Iz čudovite knjige, ki jo je leta 1963 napisal Roald Dahal, sta izšla dva filma, prvi leta 1971 in drugi leta 2005. Nastal je tudi muzikal, ki se med nastajanjem ni oziral na prej omenjena filma, sledil je le knjižni predlogi. Glasbo in besedila sta za muzikal napisala Marc Shaiman in Scott Wittm an, scenarij pa David Greig. Zgodba se začne s sliko revnega mladeniča in njegove stradajoče družine. V majhni in propadajoči hiši živi skupaj več generacij. Mama je brezposelna, oče pa dela v tovarni, kjer izdelujejo zobne paste, njegov oče pa je odgovoren za privijanje zamaškov na tube. Tako se zgodba začne. Kako pa se konča, boste slišali prihodnjič. Mlademu Charlieju, ki ga je bližnja tovarna čokolade povsem prevzela, pa dedek pripoveduje o tovarni, v kateri je nekoč delal, o skrivnostnem lastniku in vseh skrivnostih, ki so povezane z njo.
Če poznate Roalda Dahla, potem vam njegova zgodba o mladeniču in skrivnostnem slaščičarju zagotovo ni neznana. Iz čudovite knjige, ki jo je leta 1963 napisal Roald Dahal, sta izšla dva filma, prvi leta 1971 in drugi leta 2005. Nastal je tudi muzikal, ki se med nastajanjem ni oziral na prej omenjena filma, sledil je le knjižni predlogi. Glasbo in besedila sta za muzikal napisala Marc Shaiman in Scott Wittm an, scenarij pa David Greig. Zgodba se začne s sliko revnega mladeniča in njegove stradajoče družine. V majhni in propadajoči hiši živi skupaj več generacij. Mama je brezposelna, oče pa dela v tovarni, kjer izdelujejo zobne paste, njegov oče pa je odgovoren za privijanje zamaškov na tube. Tako se zgodba začne. Kako pa se konča, boste slišali prihodnjič. Mlademu Charlieju, ki ga je bližnja tovarna čokolade povsem prevzela, pa dedek pripoveduje o tovarni, v kateri je nekoč delal, o skrivnostnem lastniku in vseh skrivnostih, ki so povezane z njo.
... iz del Porpore, Rossinija, Capue, Donizettija in Verdija.
... iz del Porpore, Rossinija, Capue, Donizettija in Verdija.
Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.
Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Rado Simoniti: PARTIZANKA ANA, glasbena slika iz partizanskega življenja v dveh delih Skladatelj je opero dokončal 24. januarja leta 1967; njena prva odrska izvedba se je zgodila 18. junija leta 1975 v poletnem gledališču Križanke, dve leti pozneje so jo koncertno izvedli v ljubljanski Operi, 19. aprila leta 1985 pa v scenski obliki v Mariboru, in sicer v okviru praznovanja 40. obletnice osvoboditve. Prvo pa je Simonitijevo Partizanko Ano slišalo občinstvo Radia Ljubljana, in sicer že v letu njenega dokončanja, torej leta 1967. In ta posnetek bomo tudi predvajali. Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi skladatelj, v solističnih vlogah pa nastopajo: Ana, ilegalka – Zlata Ognjanović Boštjan, komandant voda – Danilo Merlak Boris, partizan – Rudolf Francl Matjaž, partizan – Edvard Sršen Majda, bolničarka – Božena Glavak Janko, civilist – Slavko Štrukelj Marko, komandir – Ladko Korošec Petrček – Daniel Pleško Feliks, kurir – Jule Pleško
Rado Simoniti: PARTIZANKA ANA, glasbena slika iz partizanskega življenja v dveh delih Skladatelj je opero dokončal 24. januarja leta 1967; njena prva odrska izvedba se je zgodila 18. junija leta 1975 v poletnem gledališču Križanke, dve leti pozneje so jo koncertno izvedli v ljubljanski Operi, 19. aprila leta 1985 pa v scenski obliki v Mariboru, in sicer v okviru praznovanja 40. obletnice osvoboditve. Prvo pa je Simonitijevo Partizanko Ano slišalo občinstvo Radia Ljubljana, in sicer že v letu njenega dokončanja, torej leta 1967. In ta posnetek bomo tudi predvajali. Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi skladatelj, v solističnih vlogah pa nastopajo: Ana, ilegalka – Zlata Ognjanović Boštjan, komandant voda – Danilo Merlak Boris, partizan – Rudolf Francl Matjaž, partizan – Edvard Sršen Majda, bolničarka – Božena Glavak Janko, civilist – Slavko Štrukelj Marko, komandir – Ladko Korošec Petrček – Daniel Pleško Feliks, kurir – Jule Pleško
Danes je pred nami druga oddaja namenjena igralcu, komedijantu in odličnemu angleškemu pevcu Michaelu Crawfordu, ki je bil rojen leta 1942, svojo poklicno pot pa je začel leta 1955 s sopransko vlogo v delu Benjamina Brittna Let’s Make an Opera. V svoji dolgi karieri je bil večkrat ovenčan z nagrado za najboljšega igralca v muzikalu, kar štirikrat za naslovno vlogo Webbrovega Fantoma iz opere, kar zgovorno priča o njegovi izjemnosti. Ampak danes se ne bomo podali v petdeseta leta 20. stoletja, pač pa v prva leta 21. stoletja, ko je Michael Crawford izdal preprosto naslovljeno zgoščenko Disneyjev album. To je bil tudi njegov prvi album, ki ga je izdal pri založbi Walt Disney Records. Gre za zbir brezčasnih balad iz Disneyjevih priljubljenih filmov, pri katerih so sodelovali mojstri muzikala, kot so Elton John, Tim Rice, Alan Menken, Howard Ashman, Phil Collins in Randy Newman.
Danes je pred nami druga oddaja namenjena igralcu, komedijantu in odličnemu angleškemu pevcu Michaelu Crawfordu, ki je bil rojen leta 1942, svojo poklicno pot pa je začel leta 1955 s sopransko vlogo v delu Benjamina Brittna Let’s Make an Opera. V svoji dolgi karieri je bil večkrat ovenčan z nagrado za najboljšega igralca v muzikalu, kar štirikrat za naslovno vlogo Webbrovega Fantoma iz opere, kar zgovorno priča o njegovi izjemnosti. Ampak danes se ne bomo podali v petdeseta leta 20. stoletja, pač pa v prva leta 21. stoletja, ko je Michael Crawford izdal preprosto naslovljeno zgoščenko Disneyjev album. To je bil tudi njegov prvi album, ki ga je izdal pri založbi Walt Disney Records. Gre za zbir brezčasnih balad iz Disneyjevih priljubljenih filmov, pri katerih so sodelovali mojstri muzikala, kot so Elton John, Tim Rice, Alan Menken, Howard Ashman, Phil Collins in Randy Newman.
V odlomkih Händla, Pergolesija, Donizettija in Richarda Straussa.
V odlomkih Händla, Pergolesija, Donizettija in Richarda Straussa.
Opera o nihilistih, mučeništvu in samomorilskem bombnem napadu - prvič na naših valovih.
Opera o nihilistih, mučeništvu in samomorilskem bombnem napadu - prvič na naših valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Za Viktorja Parmo je bilo slovenstvo pravzaprav odločitev, kajti njegov oče je prihajal iz Slavonije, mati pa je bila Italijanka. Med letoma 1876 in 1881 je na Dunaju vzporedno študiral pravo in kompozicijo; njegov profesor je bil Anton Bruckner, čigar vpliv pa v Parmovem glasbenem slogu iščemo zaman, saj se je po umetniškem temperamentu razlikoval od svojega učitelja. Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, kar pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
Za Viktorja Parmo je bilo slovenstvo pravzaprav odločitev, kajti njegov oče je prihajal iz Slavonije, mati pa je bila Italijanka. Med letoma 1876 in 1881 je na Dunaju vzporedno študiral pravo in kompozicijo; njegov profesor je bil Anton Bruckner, čigar vpliv pa v Parmovem glasbenem slogu iščemo zaman, saj se je po umetniškem temperamentu razlikoval od svojega učitelja. Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, kar pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
V tokratni oddaji se bomo prepustili delom enega samega skladatelja v izvedbi enega glasu, glasu Michaela Crawforda, in enega orkestra, kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. Michael Patrick Smith, igralec, komedijant in pevec, verjetno ga vsi bolj poznamo po imenu Michael Crawford, je bil rojen 19. januarja leta 1942 v Angliji. Kariero je začel graditi že pri 13-ih letih, posnel je 23 filmov, na odrskih deskah je nastopal v devetih produkcijah, posnel 13 solističnih albumov in kot pevec sodeloval pri snemanju 12-ih albumov za predstave, v katerih je tudi nastopal. Morda se te številke komu ne zdijo velike, a se moramo zavedati, da je samo muzikalu The Phantom of the Opera namenil 3 leta in pol svojega življenja; to lahko prevedemo v še eno številko: za potrebe omenjene predstave je na oder stopil kar 1300-krat.
V tokratni oddaji se bomo prepustili delom enega samega skladatelja v izvedbi enega glasu, glasu Michaela Crawforda, in enega orkestra, kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. Michael Patrick Smith, igralec, komedijant in pevec, verjetno ga vsi bolj poznamo po imenu Michael Crawford, je bil rojen 19. januarja leta 1942 v Angliji. Kariero je začel graditi že pri 13-ih letih, posnel je 23 filmov, na odrskih deskah je nastopal v devetih produkcijah, posnel 13 solističnih albumov in kot pevec sodeloval pri snemanju 12-ih albumov za predstave, v katerih je tudi nastopal. Morda se te številke komu ne zdijo velike, a se moramo zavedati, da je samo muzikalu The Phantom of the Opera namenil 3 leta in pol svojega življenja; to lahko prevedemo v še eno številko: za potrebe omenjene predstave je na oder stopil kar 1300-krat.
... pojejo odlomke Puccinija, Rahmaninova, Boieldieuja, Davida, Verdija, Purcella, Mozarta in Kálmána.
... pojejo odlomke Puccinija, Rahmaninova, Boieldieuja, Davida, Verdija, Purcella, Mozarta in Kálmána.
Kljub svojemu plemiškemu izvoru viri pravijo, da je bil pijanec, pretepač in ženskar brez primere.
Kljub svojemu plemiškemu izvoru viri pravijo, da je bil pijanec, pretepač in ženskar brez primere.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Roberto - José Cura; Edgar - Carlo Bergonzi; Des Grieux - Luciano Pavarotti, Kaludi Kaludov; Rodolfo - Ramè Lahaj; Cavaradossi - Corneliu Fânăţeanu, Vladimir Atlantov; Pinkerton - Barry Morell; Johnson - Róbert Ilosfalvy; Ruggero - Giuseppe Sabbatini; Luigi - Zoran Todorović; Rinuccio - Plácido Domingo; Calaf - Octavian Naghiu, Ludovic Spiess
Roberto - José Cura; Edgar - Carlo Bergonzi; Des Grieux - Luciano Pavarotti, Kaludi Kaludov; Rodolfo - Ramè Lahaj; Cavaradossi - Corneliu Fânăţeanu, Vladimir Atlantov; Pinkerton - Barry Morell; Johnson - Róbert Ilosfalvy; Ruggero - Giuseppe Sabbatini; Luigi - Zoran Todorović; Rinuccio - Plácido Domingo; Calaf - Octavian Naghiu, Ludovic Spiess
izpod peres Puccinija, Offenbacha, Salierija, Rossinija, Glucka, Mozarta in Bellinija.
izpod peres Puccinija, Offenbacha, Salierija, Rossinija, Glucka, Mozarta in Bellinija.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
S sopranistko Simono Raffanelli Krajnc smo televizijsko upodobili arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin petra iljiča Čajkovskega. Arijo smo tonsko posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Liorja Shambadala. Urednica Danica Dolinar, režiser Simon Obleščak.
S sopranistko Simono Raffanelli Krajnc smo televizijsko upodobili arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin petra iljiča Čajkovskega. Arijo smo tonsko posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Liorja Shambadala. Urednica Danica Dolinar, režiser Simon Obleščak.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Verena Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Verena Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Vrhunska slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec je že štiri sezone članica Dunajske državne opere, gostuje pa tudi na drugih uglednih koncertnih in opernih odrih po svetu. Posebej za televizijsko upodobitev smo z Moniko Bohinec in Simfoniki RTV Slovenija posneli eno najlepših opernih arij, arijo Dalile iz opere Samson in Dalila. Skladatelj Camille Saint-Saëns jo je napisal po biblični zgodbi o izraelskem junaku, ki ga premaga ženska zvijačnost. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Klemen Dvornik.
Vrhunska slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec je že štiri sezone članica Dunajske državne opere, gostuje pa tudi na drugih uglednih koncertnih in opernih odrih po svetu. Posebej za televizijsko upodobitev smo z Moniko Bohinec in Simfoniki RTV Slovenija posneli eno najlepših opernih arij, arijo Dalile iz opere Samson in Dalila. Skladatelj Camille Saint-Saëns jo je napisal po biblični zgodbi o izraelskem junaku, ki ga premaga ženska zvijačnost. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Klemen Dvornik.
Uživali boste lahko v vizualizaciji Verdijeve glasbe, ki so jo posneli v slikovitem ambientu gradu Turjak. Solist je tenorist Branko Robinšak, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jan Zakonjšek.
Uživali boste lahko v vizualizaciji Verdijeve glasbe, ki so jo posneli v slikovitem ambientu gradu Turjak. Solist je tenorist Branko Robinšak, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jan Zakonjšek.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Z vrhunsko slovensko sopranistko Bernardo Bobro smo tonsko posneli in televizijsko upodobili arijo Gilde »Caro nome« iz Verdijeve opere Rigoletto. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija dirigira Simon Krečič. Urednica oddaje Danica Dolinar, režija Primož Meško.
Z vrhunsko slovensko sopranistko Bernardo Bobro smo tonsko posneli in televizijsko upodobili arijo Gilde »Caro nome« iz Verdijeve opere Rigoletto. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija dirigira Simon Krečič. Urednica oddaje Danica Dolinar, režija Primož Meško.
Koncerti – razvedrilni program
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Vrhunski basbaritonist Marcos Fink v televizijski upodobitvni interpretira arijo Gremina iz opere Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajskovskega.
Vrhunski basbaritonist Marcos Fink v televizijski upodobitvni interpretira arijo Gremina iz opere Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajskovskega.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.