Opis epizode

Solist na 1. koncertu Orkestrskega abonmaja Narodnega doma Maribor v dvorani Union je bil izvrstni francoski klarinetist Nicolas Baldeyrou.

Simfonični orkester Beethovnova filharmonija Baden iz Avstrije so ustanovili leta 1995 z imenom Sinfonietta Baden. Vsako leto prirejajo cikel koncertov v Badnu v bližini Dunaja, sicer pa orkester nastopa na na priznanih festivalih in koncertnih prizoriščih, kot so Glasbeno združenje in Koncertna hiša na Dunaju, Brucknerjev festival v Linzu, festival Klangbogen na Dunaju, Haydnov festival v Železnem na Gradiščanskem, na Evropskih tednih v Passauu, nastopil je tudi že v Ljubljani, drugod po Evropi in na Kitajskem. Orkester vodi šef dirigent in umetniški vodja Thomas Rösner, ki bo v radijskem pogovoru po prvem delu koncerta govoril  o delovanju orkestra in njegovem repertoarju.

Simfonični orkester Beethovnova filharmonija Baden je na koncertu pod vodstvom Thomasa Rösnerja najprej predstavil zadnje simfonično delo Josepha Haydna: Simfonijo št. 104 v D-duru, ki jo je skladatelj napisal leta 1795 v Londonu, v drugem delu koncerta pa Simfonijo št. 1 v C-duru, op. 21, Ludwiga van Beethovna iz leta 1800. Koncertantno delo večer je bil Koncert za klarinet in orkester št. 1 v f-molu, op. 73, Carla Marie von Webra, v katerem je bil solist francoski klarinetist Nicolas Baldeyrou, ugleden predstavnik francoske šole klarineta. Prejel je več prvih nagrad za klarinet in bas klarinet, zmagal je na treh velikih glasbenih tekmovanjih, kot sta ARD v Nemčiji in Dos Hermanas v Španiji. Nicolas Baldeyrou je solo klarinetist Narodnega orkestra Francije, igra tudi v simfoničnem orkestru Radia France, hkrati je uspešen komorni glasbenik in poučuje klarinet na glasbenem konservatoriju v Lyonu. Kot dodatek je z orkestrom zaigral stavek L'amour est un oiseau rebelle/Ljubezen je divja ptica, ki je nikomur ne uspe ukrotiti iz Fantazije Carmen – na teme iz opere Carmen Georgesa Bizeta v svoji priredbi za klarinet in orkester, zadnji dodatek pa je izvedel simfonični orkester: Entracte št. 3: Andantino iz baletne glasbe Rozamunda, ciprska princesa, D 797, Franza Schuberta.

Iz pogovora Tjaše Krajnc z dirigentom Thomasom Rösnerjem:

''Gospod Rösner, v Mariboru prvič nastopate z orkestrom Beethovnova filharmonija iz Badna pri Dunaju, ki ga vodite kot umetniški vodja in dirigent. Prosim, predstavite orkester, ki bo leta 2025 praznoval 30-letnico umetniškega delovanja. Katera glasba je v osrčju vašega repertoarja? 

TR: Z glasbeniki orkestra se zelo veselim našega prvega gostovanja v Mariboru. Naš simfonični orkester bo leta 2025 praznoval 30 let obstoja, v tem obdobju je prišlo do več preobrazb, od leta 2016 pa delujemo z imenom Beethovnova filharmonija. Tokrat drugič gostujemo v Sloveniji, saj smo leta 2021 že nastopili v Ljubljani. V osrčju našega repertoarja je dunajski klasicizem: torej dela Haydna, Mozarta, Beethovna in tudi Schuberta. Na nocojšnjem koncertu predstavljamo zadnjo simfonijo Josepha Haydna in prvo simfonijo Ludwiga van Beethovna, med njima je pet let razlike, torej Haydnova je iz leta 1795, Beethovnova pa iz leta 1800. Beethoven je študiral kompozicijo pri Haydnu, na Dunaju pa je pravzaprav želel študirati pri Mozartu, a to ni bilo več mogoče, saj je Mozart žal umrl. Beethoven se je zato učil pri Haydnu. Gotovo je zelo vznemirljivo poslušati ti dve simfoniji v istem večeru – obe simfoniji sta pravi mojstrovini; Simfonija št. 104 je ena Haydnovih najboljših simfonij iz zadnjega obdobja, ki jih je napisal v Londonu. Hkrati nas prevzameta izvirnost in revolucionarni pogled mladega Beethovna, ki je bil kar 38 let mlajši skladatelj, in je glasbo v svoji simfoniji zelo spremenil. Obe simfoniji sta podobni v zgradbi, oblikovanju in do določene mere tudi v tonski govorici, Beethovnov pristop je sicer radikalno drugačen že v uvodu simfonije, medtem ko Haydn začne svojo velíko simfonijo z motivom fanfar, kot je bilo običajno. V Beethovnovi simfoniji pa izstopajo poudarki z veliko disonancami, ki se nenavadno razvežejo, saj pri Beethovnu gre za povsem nov način glasbenega mišljenja, pojavijo se korenite spremembe v poudarkih in dinamičnih kontrastih. Medtem ko Haydn uporabi kontrast kot pravo spremembo, pa Beethoven pogosto uporabi kontrast kot sredstvo presenečenja ali celo šoka, kar je trše in na nek način brutalnejše. Pokaže se tudi ideološkost te glasbe: Beethoven je humanist in revolucionar, nanj vpliva francoska revolucija in te vplive zelo čutimo že v njegovi prvi simfoniji. 

Za osrednjo koncertno skladbo ste izbrali Koncert za klarinet in orkester št. 1 v f-mlou Carla Marie von Webra, ki ga izvaja francoski virtuoz na klarinetu Nicolas Baldeyrou. Kakšno je vaše sodelovanje?

TR: S klarinetistom Nicolasom Baldeyroujem sem že dvakrat sodeloval z državnim orkestrom v Carigradu. Izvedli smo Drugi koncert za klarinet in orkester Carla Marie von Webra. Baldeyrou je eden najboljših in najodličnejših klarinetistov našega časa – sodelovanje z njim je fantastično in mi je veliko veselje. Webrov Prvi koncert za klarinet in orkester je čudovito glasbeno delo v zgodnjeromantični tonski govorici, ki se zelo razlikuje od govorice dunajske klasike. Mozart je bil prvi skladatelj, ki je zelo rad pisal za takrat novo pihalo, in lahko smo hvaležni, da je z Mozartom klarinet dobil pomembno veljavo. Weber je mehak in zaokrožen ton klarineta ter njegovo virtuoznost v svojih koncertih mojstrsko izrazil. Orkestrski zvok zgodnjega 19. stoletja je odločilno vplival na orkestracijo tudi kot velik zgled za Richarda Wagnerja. Weber je v 2. stavku na poseben način vključil rogove, kjer se nenadoma pojavi trio rogov. V dunajski klasiki česa podobnega nikoli ni bilo, v tem Webrovem koncertu pa se pojavi nenadoma odsek komorne glasbe. Prvi koncert za klarinet je zelo poetično delo – Weber se je namreč v tem orkestrskem delu predstavil kot velik glasbeni lirik in tudi dramatik. Njegova tonska govorica je po izrazu operna govorica,  drugi stavek pa je arija brez besed. Zanimivo je, da je Beethoven zelo cenil Webrovo glasbo, Weber pa Beethovnove glasbe sploh ni cenil. O njem je žal govoril zelo grdo – kot o zmedenem in bolnem človeku. Prav nasprotno pa je Beethoven v svoji operi Fidélio in drugih delih vključil rogove po navdihu iz Webrove glasbe.

Koliko koncertov obsega vaš orkestrski cikel in kje še igrate?

TR: Naš cikel v Badnu pri Dunaju obsega pet koncertov, poleti pa izvajamo koncerte na opernem festivalu v mestu Klosterneuburg severno od Dunaja. Pogosto tudi sodelujemo z Univerzo za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju – orkester trenutno izvaja glasbo iz Humperdinckove opere Janko in Metka v dvornem gledališču Schönbrúnn. Izvajamo tudi druge projekte, če nas povabijo kot gostujoče glasbenike, s komornim orkestrom izvajamo npr. zgodnje Haydnove simfonije in baročne koncertne sporede. Če je primerna zasedba za naš orkester – okrog 30 do 40 glasbenikov, igramo tudi sodobno glasbo danes delujočih skladateljev. Tako smo premierno izvedli novo skladbo avstrijskega skladatelja Richarda Dünserja, ki živi okrog 20 min iz Maribora, prav na meji med Avstrijo in Slovenijo.

Kdo pa so člani Beethovnove filharmonije Baden in od kod prihajajo?

TR: Člani orkestra živijo na Dunaju in v okolici, sicer pa so predstavniki približno 15-ih različnih narodov. Nekateri glasbenice in glasbeniki so člani tudi drugih dunajskih orkestrov, naša koncertna mojstrica je tudi koncertna mojstrica v orkestru dunajske Ljudske opere. Nekateri glasbeniki so v svobodnem poklicu in se posvečajo predvsem izvajanju komorne glasbe. Poleg Avstrijcev igrajo v orkestru tudi kolegi iz Madžarske, pa tudi iz slovaške prestolnice Bratislave, nocoj pa z nami igra tudi mladi tolkalec Aljoša Marko na pavkah iz Maribora, ki študira na Dunaju.''

Foto: Dejan Bulut; https://nd-mb.si/

Tjaša Krajnc