Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Umetnost možnega – podkast o politiki je nekoliko drugačen pogled na notranje politično dogajanje v Sloveniji. Tanja Starič (TV Slovenija) in Aleš Kocjan (Radio Slovenija), oba dolgoletna notranje politična novinarja, v vsaki epizodi gostita novinarja, ki spremlja slovensko strankarsko dogajanje od blizu. Vabita tudi tiste, ki v ozadju snujejo politične strategije in tiste, ki politike poznajo, jih spremljajo in se z njimi pogovarjajo brez kamer in mikrofonov. Teme podkasta piše politika sama – s spletkami, prestopi, preštevanji, prelomnimi sestanki in kongresi, zavezništvi in spori. Vsakih 14 dni vse to analiziramo, komentiramo, pojasnjujemo in se, seveda, ob tem včasih tudi zgražamo in še večkrat smejimo.
Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …
Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …
Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!
Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!
Tanja Fajon se poslavlja z mesta predsednice socialnih demokratov. Kdo jo bo nasledil? Župan Tadej Beočanin , poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, da je prav v SD pomembno mesto generalnega sekretarja, ki je samo v tej stranki voljena funkcija. Novi predsednik koalicijske stranke verjetno ne bo prehodna rešitev, stranka se zaveda, da mora po aferi »nakup stavbe na Litostrojski«, postaviti nove temelje in strukturo, da se bo obdržala na političnem prizorišču. Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. Niso ključni kanali komuniciranja, ampak to, kaj vlada sporoča javnostim. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile. Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …
Tanja Fajon se poslavlja z mesta predsednice socialnih demokratov. Kdo jo bo nasledil? Župan Tadej Beočanin , poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, da je prav v SD pomembno mesto generalnega sekretarja, ki je samo v tej stranki voljena funkcija. Novi predsednik koalicijske stranke verjetno ne bo prehodna rešitev, stranka se zaveda, da mora po aferi »nakup stavbe na Litostrojski«, postaviti nove temelje in strukturo, da se bo obdržala na političnem prizorišču. Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. Niso ključni kanali komuniciranja, ampak to, kaj vlada sporoča javnostim. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile. Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …
Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!
Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!
Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?
Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?
Tokratna epizoda je nastajala v trenutku, ko je Dominika Švarc Pipan novinarjem sporočila, da navkljub objektivni politični odgovornosti pri nesmotrnem nakupu zapuščene stavbe za sodno palačo ne namerava odstopiti s položaja ministrice. Namesto tega je prst uperila v svojo stranko SD, ki jo je prva pozvala k odstopu, in njene vidne predstavnike. O tem smo za uverturo spregovorili z veteranoma na slovenski podkasterski sceni Natašo Briški z Metine liste ter Aljažem Pengovom Bitencem, urednikom Radia Kaos, ki že deset let ustvarjata podkaste Metin čaj in Evropska četrt, šesto sezono pa v družbi kolegov še politični LD;GD. Prav zato smo se posebej poglobljeno pogovorili o fenomenu podkastanja na Slovenskem, tudi tega, da se te privlačne forme vse bolj poslužuje politika. Na poslušanje!
Tokratna epizoda je nastajala v trenutku, ko je Dominika Švarc Pipan novinarjem sporočila, da navkljub objektivni politični odgovornosti pri nesmotrnem nakupu zapuščene stavbe za sodno palačo ne namerava odstopiti s položaja ministrice. Namesto tega je prst uperila v svojo stranko SD, ki jo je prva pozvala k odstopu, in njene vidne predstavnike. O tem smo za uverturo spregovorili z veteranoma na slovenski podkasterski sceni Natašo Briški z Metine liste ter Aljažem Pengovom Bitencem, urednikom Radia Kaos, ki že deset let ustvarjata podkaste Metin čaj in Evropska četrt, šesto sezono pa v družbi kolegov še politični LD;GD. Prav zato smo se posebej poglobljeno pogovorili o fenomenu podkastanja na Slovenskem, tudi tega, da se te privlačne forme vse bolj poslužuje politika. Na poslušanje!
Vaš odziv na natečaj »naj politični dogodek leta 2023« je presegel pričakovanja. Kar nekaj vas je menilo, da je pomembno zaznamovalo minulo leto pričanje Tatjane Bobnar pred komisijo državnega zbora, kjer je razgalila domnevne politične pritiske, ki jih je bila deležna v vlogi ministrice. To in posledično vloga KPK je bila tudi iztočnica za našo tokratno debato s kolegoma Borutom Mekino, novinarjem in komentatorjem Mladine, ter Rokom Kajzerjem, urednikom Večerove priloge V soboto. A morebitne obremenilne ugotovitve KPK, ta vse bolj pričakovani politični »dogodek« par excellence, po mnenju naših gostov ne bo spodnesel vlade. Nasprotno, menita sogovornika, nobena od treh partneric koalicije si ne želi na volitve. Zato je malo verjetno, da bi po poročilu KPK koalicija razpadla. Lahko pa ugotovitve povzročijo nekaj nervoze v političnem prostoru. Te že zdaj ne manjka. Poleg nizkih javno-mnenjskih rejtingov ima vlada odprte in vse bolj globoke fronte s številnimi družbenimi skupinami; sindikati, sodniki, zdravniki, gospodarstvom … Rok meni, da bi se morala vlada vsaj konfliktu s sodniki izogniti, če že pri zdravstveni reformi ne vidi ciljne črte. Borut pa meni, da je nemir v družbi nekaj logičnega in pričakovanega, saj vlada uvaja nekatere spremembe, ki so se jih prejšnje vlade izogibale.
Vaš odziv na natečaj »naj politični dogodek leta 2023« je presegel pričakovanja. Kar nekaj vas je menilo, da je pomembno zaznamovalo minulo leto pričanje Tatjane Bobnar pred komisijo državnega zbora, kjer je razgalila domnevne politične pritiske, ki jih je bila deležna v vlogi ministrice. To in posledično vloga KPK je bila tudi iztočnica za našo tokratno debato s kolegoma Borutom Mekino, novinarjem in komentatorjem Mladine, ter Rokom Kajzerjem, urednikom Večerove priloge V soboto. A morebitne obremenilne ugotovitve KPK, ta vse bolj pričakovani politični »dogodek« par excellence, po mnenju naših gostov ne bo spodnesel vlade. Nasprotno, menita sogovornika, nobena od treh partneric koalicije si ne želi na volitve. Zato je malo verjetno, da bi po poročilu KPK koalicija razpadla. Lahko pa ugotovitve povzročijo nekaj nervoze v političnem prostoru. Te že zdaj ne manjka. Poleg nizkih javno-mnenjskih rejtingov ima vlada odprte in vse bolj globoke fronte s številnimi družbenimi skupinami; sindikati, sodniki, zdravniki, gospodarstvom … Rok meni, da bi se morala vlada vsaj konfliktu s sodniki izogniti, če že pri zdravstveni reformi ne vidi ciljne črte. Borut pa meni, da je nemir v družbi nekaj logičnega in pričakovanega, saj vlada uvaja nekatere spremembe, ki so se jih prejšnje vlade izogibale.
Konec leta je priložnost, da potegnemo črto pod minulo politično leto in napovemo, kaj pričakujemo v prihodnjem. Komentator, kolumnist Sobotne priloge in analitik Janez Markeš pravi, da ima vlada in premier Golob malo možnosti, da si povrne zaupanje. Edino okno priložnosti za morebitno vrnitev ima Golobova vlada v obrambi javnega prostora, torej javnih podsistemov, predvsem pa zdravstva. »Temu se še ni odpovedal, čeprav je dajal tak vtis – z imenovanjem Danijela Bešiča Loredana še posebej. Golob lahko obstane na obrambi zdravstva, dokler tega ne bo zanikal in zamočil.« Kolega Markeš podrobno analizira odnos Janše in Logarja – v scenarije dejanskega razkola med njima ne verjame. Prihodnje leto bo super volilno leto v svetovnem merilu – volili bomo v Evropi, ZDA, Rusiji … V ZDA se znova napoveduje zmaga Trumpa, Biden je z brezpogojno podporo početju Netanjahuja v Gazi zapravil svoj moralni kredit. Scenariji so lahko zelo črni! »Tu se bo zlomila civilizacija,« apokaliptično napoveduje Markeš, »Največjo odgovornost, da se ohranijo pridobitve liberalne demokracije pa nosi Evropa.« Ne, v zadnji letošnji epizodi nismo črnogledi, samo realisti. Še to: kaj je bil za vas najpomembnejši politični dogodek leta, ko naj političnih dogodkov sploh ne bi bilo? Sporočite nama na najina elektronska naslova (ales.kocjan@rtvslo.si in tanja.staric@rtvslo.si), objavimo v prvi epizodi novega leta.
Konec leta je priložnost, da potegnemo črto pod minulo politično leto in napovemo, kaj pričakujemo v prihodnjem. Komentator, kolumnist Sobotne priloge in analitik Janez Markeš pravi, da ima vlada in premier Golob malo možnosti, da si povrne zaupanje. Edino okno priložnosti za morebitno vrnitev ima Golobova vlada v obrambi javnega prostora, torej javnih podsistemov, predvsem pa zdravstva. »Temu se še ni odpovedal, čeprav je dajal tak vtis – z imenovanjem Danijela Bešiča Loredana še posebej. Golob lahko obstane na obrambi zdravstva, dokler tega ne bo zanikal in zamočil.« Kolega Markeš podrobno analizira odnos Janše in Logarja – v scenarije dejanskega razkola med njima ne verjame. Prihodnje leto bo super volilno leto v svetovnem merilu – volili bomo v Evropi, ZDA, Rusiji … V ZDA se znova napoveduje zmaga Trumpa, Biden je z brezpogojno podporo početju Netanjahuja v Gazi zapravil svoj moralni kredit. Scenariji so lahko zelo črni! »Tu se bo zlomila civilizacija,« apokaliptično napoveduje Markeš, »Največjo odgovornost, da se ohranijo pridobitve liberalne demokracije pa nosi Evropa.« Ne, v zadnji letošnji epizodi nismo črnogledi, samo realisti. Še to: kaj je bil za vas najpomembnejši politični dogodek leta, ko naj političnih dogodkov sploh ne bi bilo? Sporočite nama na najina elektronska naslova (ales.kocjan@rtvslo.si in tanja.staric@rtvslo.si), objavimo v prvi epizodi novega leta.
Veseli december ni končal pretresov na političnem prizorišču. Vlada ima še vedno odprte vse fronte, z zgodbo o pritiskih Robera Goloba na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar se ukvarjata dve parlamentarni komisiji in KPK. Ko bo KPK izdal poročilo, predvidoma do prihodnje jeseni, bo velik pritisk na predsednika vlade, naj odstopi, pravi Silvester Šurla. Toda za to je malo možnosti, tudi večina, ki jo ima GS v parlamentu, ostaja relativno trdna. Edina možnost, da bi prihodnje leto zamenjali predsednika vlade, je torej konstruktivna nezaupnica, če bi se Golobu odrekli njegovi poslanci. Jure Trampuš opozori na nezadovoljstvo v SD, zlasti v lokalnih odborih. Stranka je v aktualni vladi ostala brez vplivnih položajev. Oba gosta sta opazila nedavno odprtje plezalnega centra na Prevaljah. V občinstvu sta med drugimi Janezu Janši na plezalni steni ploskala Matjaž Han in Borut Pahor. Zanimivo naključje v času, ko gospodarstvo javno sporoča, da bi bila v naši državi najboljša rešitev več mandatov črno-rdeče velike koalicije ...
Veseli december ni končal pretresov na političnem prizorišču. Vlada ima še vedno odprte vse fronte, z zgodbo o pritiskih Robera Goloba na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar se ukvarjata dve parlamentarni komisiji in KPK. Ko bo KPK izdal poročilo, predvidoma do prihodnje jeseni, bo velik pritisk na predsednika vlade, naj odstopi, pravi Silvester Šurla. Toda za to je malo možnosti, tudi večina, ki jo ima GS v parlamentu, ostaja relativno trdna. Edina možnost, da bi prihodnje leto zamenjali predsednika vlade, je torej konstruktivna nezaupnica, če bi se Golobu odrekli njegovi poslanci. Jure Trampuš opozori na nezadovoljstvo v SD, zlasti v lokalnih odborih. Stranka je v aktualni vladi ostala brez vplivnih položajev. Oba gosta sta opazila nedavno odprtje plezalnega centra na Prevaljah. V občinstvu sta med drugimi Janezu Janši na plezalni steni ploskala Matjaž Han in Borut Pahor. Zanimivo naključje v času, ko gospodarstvo javno sporoča, da bi bila v naši državi najboljša rešitev več mandatov črno-rdeče velike koalicije ...
Trije dogodki so zaokrožili politično dogajanje tega tedna. Anže Logar je naredil še en korak vstopu njegove platforme v politično areno. Golob je - medtem ko popolnjuje svojo ministrsko ekipo - skušal skleniti vsaj začasno premirje z gospodarstvom. Prva poslanka Gibanja Svoboda, Mojca Pašek Šetinc, je tudi uradno izstopila iz poslanske skupine največje vladne stranke. Anže Božič in Gregor Drnovšek sta novinarja POP TV in Televizije Slovenija, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu in o tem vsakodnevno tudi poročata. Premiki zadnjega tedna so pomembni, ne pomenijo pa, da se bo zelo hitro kaj spremenilo. Logar je še vedno zaščiten pred napadi medijskega (predvsem spletnega) stroja največje opozicijske stranke. Ni pa nujno, da bo vedno tako – sploh če bodo ankete pokazale, da bi platforma lahko ogrozila primat SDS na desni sredini. Odhod Mojce Pašek Šetinc ni spremenil razmerja sil v parlamentu, vladna koalicija ima, kljub bizarni epizodi s kozmičnim glasovanjem, še vedno trdno večino. Še največ neznank pošilja dogovor Goloba z gospodarstveniki. Se bodo afere torej za nekaj časa umirile? Ugibamo o skrivnostnih centrih moči, ki naj bi, po navedbah Pahorja in Cerarja, vplivali na dogajanje v državi. Nova vprašanja pa odpira tudi »sporazum« med SLS in Peterletom o uradnem prenosu uporabe imena Slovenski krščanski demokrati na prvega predsednika SKD …
Trije dogodki so zaokrožili politično dogajanje tega tedna. Anže Logar je naredil še en korak vstopu njegove platforme v politično areno. Golob je - medtem ko popolnjuje svojo ministrsko ekipo - skušal skleniti vsaj začasno premirje z gospodarstvom. Prva poslanka Gibanja Svoboda, Mojca Pašek Šetinc, je tudi uradno izstopila iz poslanske skupine največje vladne stranke. Anže Božič in Gregor Drnovšek sta novinarja POP TV in Televizije Slovenija, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu in o tem vsakodnevno tudi poročata. Premiki zadnjega tedna so pomembni, ne pomenijo pa, da se bo zelo hitro kaj spremenilo. Logar je še vedno zaščiten pred napadi medijskega (predvsem spletnega) stroja največje opozicijske stranke. Ni pa nujno, da bo vedno tako – sploh če bodo ankete pokazale, da bi platforma lahko ogrozila primat SDS na desni sredini. Odhod Mojce Pašek Šetinc ni spremenil razmerja sil v parlamentu, vladna koalicija ima, kljub bizarni epizodi s kozmičnim glasovanjem, še vedno trdno večino. Še največ neznank pošilja dogovor Goloba z gospodarstveniki. Se bodo afere torej za nekaj časa umirile? Ugibamo o skrivnostnih centrih moči, ki naj bi, po navedbah Pahorja in Cerarja, vplivali na dogajanje v državi. Nova vprašanja pa odpira tudi »sporazum« med SLS in Peterletom o uradnem prenosu uporabe imena Slovenski krščanski demokrati na prvega predsednika SKD …
Stampedo slabih novic za vlado Roberta Goloba se ne ustavi, afere še vedno prehitevajo ena drugo. A realno razmerje sil v parlamentu se ni spremenilo in dokler bo tako, so napovedi menjave premiera ali predčasne volitve, nerealne. Z najinim gostom, novinarjem STA Jernejem Šmajdkom analiziramo vzroke za ta strmi padec zaupanja v vlado; koliko je za to kriva sama ter koliko politični tekmeci in interesne skupine. Jernej oceni gospodarsko kondicijo Slovenije in pove, zakaj vsi po vrsti izgubljajo živce – od opozicije do gospodarskih interesnih skupin in celo predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Dotaknemo se še evropskih in ameriških volitev prihodnje leto, iščemo pa tudi ključno sporočilo izida argentinskih volitev, kjer je premočno zmagal Javier Milei, človek, ki se o svojih političnih odločitvah posvetuje s pokojnim psom, v svoji državi, ki jo pesti 140-odstotna inflacija, pa napoveduje ukinitev argentinske narodne banke ter zamenjavo nacionalne valute. Jernej ni pretiran optimist. Prevečkrat se zgodi, da zmaguje človeška neumnost.
Stampedo slabih novic za vlado Roberta Goloba se ne ustavi, afere še vedno prehitevajo ena drugo. A realno razmerje sil v parlamentu se ni spremenilo in dokler bo tako, so napovedi menjave premiera ali predčasne volitve, nerealne. Z najinim gostom, novinarjem STA Jernejem Šmajdkom analiziramo vzroke za ta strmi padec zaupanja v vlado; koliko je za to kriva sama ter koliko politični tekmeci in interesne skupine. Jernej oceni gospodarsko kondicijo Slovenije in pove, zakaj vsi po vrsti izgubljajo živce – od opozicije do gospodarskih interesnih skupin in celo predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Dotaknemo se še evropskih in ameriških volitev prihodnje leto, iščemo pa tudi ključno sporočilo izida argentinskih volitev, kjer je premočno zmagal Javier Milei, človek, ki se o svojih političnih odločitvah posvetuje s pokojnim psom, v svoji državi, ki jo pesti 140-odstotna inflacija, pa napoveduje ukinitev argentinske narodne banke ter zamenjavo nacionalne valute. Jernej ni pretiran optimist. Prevečkrat se zgodi, da zmaguje človeška neumnost.
Podpora vladi Roberta Goloba se je prepolovila. Proces je podoben tistemu v času Cerarjeve vlade – najprej izjemno visoka pričakovanja, nato strm padec, pravi gostja nove epizode direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Še več, številke podpore Cerarjevi vladi in Gobovi vladi se po enem letu mandata obeh vlad skorajda ujemajo. Je torej država ujeta v predvidljive politične kroge, v katerih si sledita vlada SDS in neto nov obraz, ki prinese novo razočaranje? Prej gre za spiralo, ki se vrti navzdol, pravi Božič Maroltova. Podpora vladi je tesno vezana na njenega predsednika, podporniki Gibanja Svoboda pa so se preselili med neodločene, tiste, ki na volitve sploh ne bodo šli, pa tudi med podpornike Socialnih demokratov. Podpora SDS je stabilna in se ne premika ne navzgor ne navzdol. Levica še vedno drsi navzdol, podpora NSi ne raste. Se pa odpira široko polje za nove akterje. Bo to lahko Logarjeva Platforma? Bi se lahko k njim, če bi seveda šli na volitve, preselili tudi glasovi, ki so izvolili Gibanje Svoboda? Kaj pravijo številke pa v novi epizodi UM.
Podpora vladi Roberta Goloba se je prepolovila. Proces je podoben tistemu v času Cerarjeve vlade – najprej izjemno visoka pričakovanja, nato strm padec, pravi gostja nove epizode direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Še več, številke podpore Cerarjevi vladi in Gobovi vladi se po enem letu mandata obeh vlad skorajda ujemajo. Je torej država ujeta v predvidljive politične kroge, v katerih si sledita vlada SDS in neto nov obraz, ki prinese novo razočaranje? Prej gre za spiralo, ki se vrti navzdol, pravi Božič Maroltova. Podpora vladi je tesno vezana na njenega predsednika, podporniki Gibanja Svoboda pa so se preselili med neodločene, tiste, ki na volitve sploh ne bodo šli, pa tudi med podpornike Socialnih demokratov. Podpora SDS je stabilna in se ne premika ne navzgor ne navzdol. Levica še vedno drsi navzdol, podpora NSi ne raste. Se pa odpira široko polje za nove akterje. Bo to lahko Logarjeva Platforma? Bi se lahko k njim, če bi seveda šli na volitve, preselili tudi glasovi, ki so izvolili Gibanje Svoboda? Kaj pravijo številke pa v novi epizodi UM.
Dogodki v slovenski politiki si sledijo z neverjetno naglico. Še preden se konča prva afera, se razkrije nova. Ministri padajo, iz Gibanja svoboda je neprostovoljno odšla tudi prva poslanka. Zaupanje javnosti v vlado je strmoglavilo. Kako si lahko razlagamo najnovejši politični vrtiljak dogodkov? S komentatorjem Dela Urošem Esihom ugotavljamo, da predčasne volitve v tem mandatu vendarle niso zelo verjetne. Tudi za ugibanja o konstruktivni nezaupnici je ta hip še prezgodaj. Dolgoletna dopisnica TV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, trenutno pa vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa, pove razloge za proteste, ki jih je v Frankfurtu doživel filozof Slavoj Žižek. Pove tudi, kaj bi se v Nemčiji zgodilo s politikom, ki bi pozval državljane naj se legalno oborožijo. Govorimo še o tem, zakaj bodo migracije osrednja tema pred evropskimi volitvami in zakaj izid volitev na Poljskem še zdaleč ne pomeni konec gibanj in strank tako imenovane »neliberalne« demokracije. Na poslušanje!
Dogodki v slovenski politiki si sledijo z neverjetno naglico. Še preden se konča prva afera, se razkrije nova. Ministri padajo, iz Gibanja svoboda je neprostovoljno odšla tudi prva poslanka. Zaupanje javnosti v vlado je strmoglavilo. Kako si lahko razlagamo najnovejši politični vrtiljak dogodkov? S komentatorjem Dela Urošem Esihom ugotavljamo, da predčasne volitve v tem mandatu vendarle niso zelo verjetne. Tudi za ugibanja o konstruktivni nezaupnici je ta hip še prezgodaj. Dolgoletna dopisnica TV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, trenutno pa vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa, pove razloge za proteste, ki jih je v Frankfurtu doživel filozof Slavoj Žižek. Pove tudi, kaj bi se v Nemčiji zgodilo s politikom, ki bi pozval državljane naj se legalno oborožijo. Govorimo še o tem, zakaj bodo migracije osrednja tema pred evropskimi volitvami in zakaj izid volitev na Poljskem še zdaleč ne pomeni konec gibanj in strank tako imenovane »neliberalne« demokracije. Na poslušanje!
Tokratna epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nastala na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer je imela priložnost publika v živo slišati in doživeti snemanje. Za to posebno priložnost je v podkastu nastopila udarna trojica sogovornikov, trije uredniki, ki misijo in interpretirajo družbo: odgovorna urednika Večera in Dnevnika, Matija Stepišnik in Miran Lesjak ter urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Pogovarjali smo se o pomenu časopisov v poplavi digitalnim medijskih vsebim, vplivu mednarodnega dogajanja na domače politično prizorišče, težavah vlade, ki doživlja kadrovske spremembe, v trenutno nezavidljivi javnomnenjski situaciji – tudi zaradi neučinkovitega spopadanja z vrsto problemov, začenši s popoplavno sanacijo. Pa tudi o tem, da je predsednica Nataša Pirc Musar naredila napako že veliko preden je skušala z odslovitvijo aktivistke iz svojega mladinskega posvetovalnega telesa pomiriti javni diskurz o pravici do splava. Konec to pot sogovorniki popestrijo z nekaj cvetkami iz bogatih novinarskih karier. Povsem na koncu pa prvič tudi – »odvizzo«.
Tokratna epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nastala na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer je imela priložnost publika v živo slišati in doživeti snemanje. Za to posebno priložnost je v podkastu nastopila udarna trojica sogovornikov, trije uredniki, ki misijo in interpretirajo družbo: odgovorna urednika Večera in Dnevnika, Matija Stepišnik in Miran Lesjak ter urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Pogovarjali smo se o pomenu časopisov v poplavi digitalnim medijskih vsebim, vplivu mednarodnega dogajanja na domače politično prizorišče, težavah vlade, ki doživlja kadrovske spremembe, v trenutno nezavidljivi javnomnenjski situaciji – tudi zaradi neučinkovitega spopadanja z vrsto problemov, začenši s popoplavno sanacijo. Pa tudi o tem, da je predsednica Nataša Pirc Musar naredila napako že veliko preden je skušala z odslovitvijo aktivistke iz svojega mladinskega posvetovalnega telesa pomiriti javni diskurz o pravici do splava. Konec to pot sogovorniki popestrijo z nekaj cvetkami iz bogatih novinarskih karier. Povsem na koncu pa prvič tudi – »odvizzo«.
Stranke se sprenevedajo, da so evropske volitve, ki bodo junija prihodnje leto, še daleč in da se nanje ne pripravljajo. Ne drži, pravita gosta nove epizode, Gašper Lubej, dopisnik Al Jazeere iz Slovenije, in Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.je. To je politični polčas, pravi Gašper. Prvič po državnozborskih volitvah bodo stranke izmerile dejansko podporo, ki jo imajo pri volivcih. Slab ali dober izid bo bistveno vplival na politično dogajanje v drugem polčasu mandata. To med drugim potrjujejo poteze vodstva Nove Slovenije, ki je bila tradicionalno uspešna na evropskih volitvah. Ni izključeno, da bo na listi tudi predsednik stranke Matej Tonin, se strinjata sogovornika, ki natančno analizirata položaj manjših strank, NSi na eni ter Levice in SD na drugi strani. Na levi in na desni strani političnega prostora sta dva velika politična »dežnika«, Gibanje Svoboda in SDS, ki mečeta dolgo senco na manjše igralce. Zakaj in do kdaj bo SDS dovolila Logarju samostojno igro? Bo Robert Golob lahko izkoristil drugo priložnost, ki jo je dobil z dobrim prvim odzivom vlade na naravno katastrofo. In še mimogrede: kaj se zgodi, ko Robert Golob »spontano« poklepeta z Ano Roš in posnetek postane viralen?
Stranke se sprenevedajo, da so evropske volitve, ki bodo junija prihodnje leto, še daleč in da se nanje ne pripravljajo. Ne drži, pravita gosta nove epizode, Gašper Lubej, dopisnik Al Jazeere iz Slovenije, in Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.je. To je politični polčas, pravi Gašper. Prvič po državnozborskih volitvah bodo stranke izmerile dejansko podporo, ki jo imajo pri volivcih. Slab ali dober izid bo bistveno vplival na politično dogajanje v drugem polčasu mandata. To med drugim potrjujejo poteze vodstva Nove Slovenije, ki je bila tradicionalno uspešna na evropskih volitvah. Ni izključeno, da bo na listi tudi predsednik stranke Matej Tonin, se strinjata sogovornika, ki natančno analizirata položaj manjših strank, NSi na eni ter Levice in SD na drugi strani. Na levi in na desni strani političnega prostora sta dva velika politična »dežnika«, Gibanje Svoboda in SDS, ki mečeta dolgo senco na manjše igralce. Zakaj in do kdaj bo SDS dovolila Logarju samostojno igro? Bo Robert Golob lahko izkoristil drugo priložnost, ki jo je dobil z dobrim prvim odzivom vlade na naravno katastrofo. In še mimogrede: kaj se zgodi, ko Robert Golob »spontano« poklepeta z Ano Roš in posnetek postane viralen?
Po napetem poletju, ki ga je zaznamovala največja naravna katastrofa na naših tleh, zaganjamo četrto sezono podkasta o politiki Umetnost možnega. Počitnic praktični ni bilo niti za politiko niti za medije. Po tem, ko je vsak dan poročala s poplavljene Koroške, je novinarka POP TV Žana Vertačnik, ki sicer pokriva politično dogajanje v državi, logična izbira za gostjo prve epizode. Darijan Košir, urednik časopisa Dnevnik, ki ureja tudi spletno stran časopisa in je v času poplav delal »podnevi in ponoči«, je prav tako logična izbira. Tako dobimo zanimivo perspektivo novinarskega dela v izrednih razmerah tako s terena, kot iz novinarske redakcije, kjer v takih trenutkih ravno tako ni predaha. Žana pove, kaj so ljudem na terenu pomenili obiski politikov, kako se je razpoloženje ljudi od obupa, strahu, upanja in solidarnosti spreminjalo v nestrpnost. Darijan, ki ima v svoji dolgi profesionalni karieri izkušnjo tudi z delom v izvršilni veji oblasti, se strinja, da je vlada po tem, ko se je julija po zastoju reform in odhodu ministra za zdravje znašla v slepi ulici, dobila drugo politično priložnost. V prvem valu je vlekla prave poteze, a resne preizkušnje šele prihajajo. Je bilo politične premirje pričakovano ali ne? Je bilo iskreno in koliko časa bo trajalo? Kako bodo spremembe v Levici vplivale na trdnost koalicije? In zakaj ima desne sredina toliko načrtov z evropskimi volitvami? In kakšne uteži ima na sebi Anže Logar? Vse to v novi epizodi, ki jo – kot se spodobi - začnemo s čisto novim avizom.
Po napetem poletju, ki ga je zaznamovala največja naravna katastrofa na naših tleh, zaganjamo četrto sezono podkasta o politiki Umetnost možnega. Počitnic praktični ni bilo niti za politiko niti za medije. Po tem, ko je vsak dan poročala s poplavljene Koroške, je novinarka POP TV Žana Vertačnik, ki sicer pokriva politično dogajanje v državi, logična izbira za gostjo prve epizode. Darijan Košir, urednik časopisa Dnevnik, ki ureja tudi spletno stran časopisa in je v času poplav delal »podnevi in ponoči«, je prav tako logična izbira. Tako dobimo zanimivo perspektivo novinarskega dela v izrednih razmerah tako s terena, kot iz novinarske redakcije, kjer v takih trenutkih ravno tako ni predaha. Žana pove, kaj so ljudem na terenu pomenili obiski politikov, kako se je razpoloženje ljudi od obupa, strahu, upanja in solidarnosti spreminjalo v nestrpnost. Darijan, ki ima v svoji dolgi profesionalni karieri izkušnjo tudi z delom v izvršilni veji oblasti, se strinja, da je vlada po tem, ko se je julija po zastoju reform in odhodu ministra za zdravje znašla v slepi ulici, dobila drugo politično priložnost. V prvem valu je vlekla prave poteze, a resne preizkušnje šele prihajajo. Je bilo politične premirje pričakovano ali ne? Je bilo iskreno in koliko časa bo trajalo? Kako bodo spremembe v Levici vplivale na trdnost koalicije? In zakaj ima desne sredina toliko načrtov z evropskimi volitvami? In kakšne uteži ima na sebi Anže Logar? Vse to v novi epizodi, ki jo – kot se spodobi - začnemo s čisto novim avizom.
V zadnji epizodi tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega z gostoma, Metko Majer, novinarko POP TV in Marinkom Banjacem, političnim analitikom, vlečemo črto. Bilanca sezone je zanimiva – v prvi polovici smo bili še v drugem delu super- volilnega leta, v drugi v zamahu napovedovanih reform. Analiziramo širokopotezne napovedi vlade, prve padce in težko učno dobo nove ekipe, ki se je zavlekla v letošnjo pomlad. Kar seveda odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo jeseni, ko se znova začenja predvolilno obdobje pred evropskimi volitvami in ko se bo tudi čas za odlašanje z reformami iztekel. Strinjamo se, da je uspešna kandidatura za Varnostni svet okrepila politični položaj Tanje Fajon, ugibamo, kaj govori vrh stranke NSi za zaprtimi vrati, Metka Majer pa odpre tudi zanimivo vprašanje: bo Anže Logar kandidat na evropskih volitvah. In na koncu se z Alešem strinjava: septembra se Umetnost možnega zagotovo vrača s četrto sezono, če bo treba, pa bomo kakšno izredno epizodo pripravili tudi čez poletje. Lepe poletje vam želiva!
V zadnji epizodi tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega z gostoma, Metko Majer, novinarko POP TV in Marinkom Banjacem, političnim analitikom, vlečemo črto. Bilanca sezone je zanimiva – v prvi polovici smo bili še v drugem delu super- volilnega leta, v drugi v zamahu napovedovanih reform. Analiziramo širokopotezne napovedi vlade, prve padce in težko učno dobo nove ekipe, ki se je zavlekla v letošnjo pomlad. Kar seveda odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo jeseni, ko se znova začenja predvolilno obdobje pred evropskimi volitvami in ko se bo tudi čas za odlašanje z reformami iztekel. Strinjamo se, da je uspešna kandidatura za Varnostni svet okrepila politični položaj Tanje Fajon, ugibamo, kaj govori vrh stranke NSi za zaprtimi vrati, Metka Majer pa odpre tudi zanimivo vprašanje: bo Anže Logar kandidat na evropskih volitvah. In na koncu se z Alešem strinjava: septembra se Umetnost možnega zagotovo vrača s četrto sezono, če bo treba, pa bomo kakšno izredno epizodo pripravili tudi čez poletje. Lepe poletje vam želiva!
Aleš je tokrat res navdušen: prav na dan snemanja je Golobova vlada praznovala prvo obletnico, Anže Logar je uradno ustanovil svojo Platformo sodelovanja, Pavle Rupar pa je sklical še eno zborovanje, tokrat pred stavbo RTV. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in gost epizode, razloži, kako vsi ti dogodki odmevajo v New Yorku. Naj strnemo: ne odmevajo. Je pa seveda Slovenija ta hip v središču pozornosti mednarodne javnosti zaradi kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Andrej pove, kako poteka odločanje v palači ob East Riverju, kaj se dogaja v zakulisju in kako notranje zdrahe vplivajo na možnosti kandidatke. Anže Božič, novinar POP TV, ki že leta na terenu spremlja dogajanje v slovenski politiki, razloži, kako je slovenska kandidatura postala tudi pomembno notranje politično vprašanje. Kaj se dogaja v vladnih strankah, kako trdna je vlada, kako se na Logarjevo platformo odziva Janez Janša? Vse to v novi epizodi, ki jo ob pvi obletnici vlade z modrim nasvetom zaključi kar premier osebno.
Aleš je tokrat res navdušen: prav na dan snemanja je Golobova vlada praznovala prvo obletnico, Anže Logar je uradno ustanovil svojo Platformo sodelovanja, Pavle Rupar pa je sklical še eno zborovanje, tokrat pred stavbo RTV. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in gost epizode, razloži, kako vsi ti dogodki odmevajo v New Yorku. Naj strnemo: ne odmevajo. Je pa seveda Slovenija ta hip v središču pozornosti mednarodne javnosti zaradi kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Andrej pove, kako poteka odločanje v palači ob East Riverju, kaj se dogaja v zakulisju in kako notranje zdrahe vplivajo na možnosti kandidatke. Anže Božič, novinar POP TV, ki že leta na terenu spremlja dogajanje v slovenski politiki, razloži, kako je slovenska kandidatura postala tudi pomembno notranje politično vprašanje. Kaj se dogaja v vladnih strankah, kako trdna je vlada, kako se na Logarjevo platformo odziva Janez Janša? Vse to v novi epizodi, ki jo ob pvi obletnici vlade z modrim nasvetom zaključi kar premier osebno.
Smo v deževnem maju leta 2023. Nabor tem, o katerih najbolj goreče polemizirajo v politiki, pa je: spomenik osamosvojitve in nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako to, da smo spet sredi ideološkega boja in odpiranja ran preteklosti? Teme zagotovo spravlja na dnevni red stranka SDS, se strinjata tokratna gosta podkasta o politiki Umetnost možnega, Uroš Esih in Matej Grošelj. Toda kaže, da najnovejši ideološki spopad ustreza tudi vladni strani. Ni več koalicijskih vrhov, ni več časovnic. So pa srdite polemike prvakov vseh vladnih strank, še posebej pa Levice in tudi Socialnih demokratov, z opozicijo, ki jih v prvih mesecih mandata aktualne vlade ni bilo. In še: ali bo tudi srhljivo razkritje o brskanju po skoraj 200 bančnih računih ostalo brez epiloga? In, ja, Aleš tokrat odgovarja tudi na odzive poslušalcev.
Smo v deževnem maju leta 2023. Nabor tem, o katerih najbolj goreče polemizirajo v politiki, pa je: spomenik osamosvojitve in nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako to, da smo spet sredi ideološkega boja in odpiranja ran preteklosti? Teme zagotovo spravlja na dnevni red stranka SDS, se strinjata tokratna gosta podkasta o politiki Umetnost možnega, Uroš Esih in Matej Grošelj. Toda kaže, da najnovejši ideološki spopad ustreza tudi vladni strani. Ni več koalicijskih vrhov, ni več časovnic. So pa srdite polemike prvakov vseh vladnih strank, še posebej pa Levice in tudi Socialnih demokratov, z opozicijo, ki jih v prvih mesecih mandata aktualne vlade ni bilo. In še: ali bo tudi srhljivo razkritje o brskanju po skoraj 200 bančnih računih ostalo brez epiloga? In, ja, Aleš tokrat odgovarja tudi na odzive poslušalcev.
Od visokih pričakovanj do trka z realnostjo – tako bi lahko strnili oceno leta po prelomnih parlamentarnih volitvah, ki so temeljito spremenile slovenski politični prostor. Najin gost, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci in tiste, ki so si jih nakopali sami. Zelo hitro se je pokazalo, da nova vlada ne obvlada politične obrti, ki je zelo drugačna od menedžerskih veščin in prijemov. Opozicija je po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktirala politično bolj izkušena SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne. Najtežje preizkušnje šele prihajajo, na prvem mestu seveda zdravstvena reforma. Najinemu gostu poveva, da pogrešava njegove mesečne kolumne v oddaji, ki je izginila z ekranov nacionalne TV lani spomladi. In Matija prizna – ja, tudi on pogreša Studio City.
Od visokih pričakovanj do trka z realnostjo – tako bi lahko strnili oceno leta po prelomnih parlamentarnih volitvah, ki so temeljito spremenile slovenski politični prostor. Najin gost, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci in tiste, ki so si jih nakopali sami. Zelo hitro se je pokazalo, da nova vlada ne obvlada politične obrti, ki je zelo drugačna od menedžerskih veščin in prijemov. Opozicija je po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktirala politično bolj izkušena SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne. Najtežje preizkušnje šele prihajajo, na prvem mestu seveda zdravstvena reforma. Najinemu gostu poveva, da pogrešava njegove mesečne kolumne v oddaji, ki je izginila z ekranov nacionalne TV lani spomladi. In Matija prizna – ja, tudi on pogreša Studio City.
Prav v času snemanja nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega je potekala tiskovna konferenca vladne koalicije o najnovejši politični »atomski bombi« - predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vroča tema, ki je v zadnjih desetih letih rušila vlade, je prišla na dnevni red nepričakovano in čez noč. Tudi zato, da bi vladna koalicija prehitela opozicijo. Kar pomeni, pravi najin gost, novinar in analitik STA Jernej Šmajdek, da SDS tudi v tem primeru, kot še v številnih drugih, vodi igro, vladna stran pa se nanjo samo odziva. Pogovarjamo se o napovedanih reformah, med katerimi Jernej postavi v prvo vrsto zdravstveno, pokojninsko in plačno. Zakaj so bile napovedane vse druge, pa pravzaprav ni čisto jasno. Kajti, poudari Jernej, vsaka sprememba še ni reforma. Mimogrede spomnimo, da je bila beseda reforma nekaj let v političnem besednjaku celo prepovedana. Po velikem referendumskem fiasku Pahorjeve vlade je bilo namreč jasno, da je spremembe bolje izpeljati na tiho in počasi. In šele potem, ko so pripravljene, iskati nujni družbeni konsenz zanje. Govorimo tudi o (ne)sodelovanju NSi v vladni koaliciji, o znamenitem nastopu premiera v oddaji Preverjeno, mimogrede pa tudi o nepričakovani konkurenci bivšega predsednika države na trgu podkastov.
Prav v času snemanja nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega je potekala tiskovna konferenca vladne koalicije o najnovejši politični »atomski bombi« - predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vroča tema, ki je v zadnjih desetih letih rušila vlade, je prišla na dnevni red nepričakovano in čez noč. Tudi zato, da bi vladna koalicija prehitela opozicijo. Kar pomeni, pravi najin gost, novinar in analitik STA Jernej Šmajdek, da SDS tudi v tem primeru, kot še v številnih drugih, vodi igro, vladna stran pa se nanjo samo odziva. Pogovarjamo se o napovedanih reformah, med katerimi Jernej postavi v prvo vrsto zdravstveno, pokojninsko in plačno. Zakaj so bile napovedane vse druge, pa pravzaprav ni čisto jasno. Kajti, poudari Jernej, vsaka sprememba še ni reforma. Mimogrede spomnimo, da je bila beseda reforma nekaj let v političnem besednjaku celo prepovedana. Po velikem referendumskem fiasku Pahorjeve vlade je bilo namreč jasno, da je spremembe bolje izpeljati na tiho in počasi. In šele potem, ko so pripravljene, iskati nujni družbeni konsenz zanje. Govorimo tudi o (ne)sodelovanju NSi v vladni koaliciji, o znamenitem nastopu premiera v oddaji Preverjeno, mimogrede pa tudi o nepričakovani konkurenci bivšega predsednika države na trgu podkastov.
Podatki kažejo, da med ljudmi še vedno prevladuje upanje pred strahom pred prihodnostjo. Vladi podpora izrazito pada, a je še vedno višja, kot so jo imele v primerljivih obdobjih prejšnje vlade. Raste tudi podpora opozicijski SDS, manjše stranke, vladni in opozicijska, pa še iščejo svoj prostor. Trije novi obrazi slovenske politike, predsednik in predsednici vlade, države in parlamenta, Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, so na lestvici najbolje ocenjenih politikov v prvi peterici. Na prvem mestu pa že nekaj časa – Anže Logar. Kje smo torej slabo leto po državnozborskih volitvah? Gostja nove epizode podkasta Umetnost možnega je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, ki je v studio prinesla debel sveženj diagramov in tabel. Epizoda, ki s podatki oriše politični in družbeni trenutek tukaj in zdaj.
Podatki kažejo, da med ljudmi še vedno prevladuje upanje pred strahom pred prihodnostjo. Vladi podpora izrazito pada, a je še vedno višja, kot so jo imele v primerljivih obdobjih prejšnje vlade. Raste tudi podpora opozicijski SDS, manjše stranke, vladni in opozicijska, pa še iščejo svoj prostor. Trije novi obrazi slovenske politike, predsednik in predsednici vlade, države in parlamenta, Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, so na lestvici najbolje ocenjenih politikov v prvi peterici. Na prvem mestu pa že nekaj časa – Anže Logar. Kje smo torej slabo leto po državnozborskih volitvah? Gostja nove epizode podkasta Umetnost možnega je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, ki je v studio prinesla debel sveženj diagramov in tabel. Epizoda, ki s podatki oriše politični in družbeni trenutek tukaj in zdaj.
SDS je v petek ne preveč spektakularno napovedala interpelacijo celotni vladi pred tekmovanjem v skokih v Planici, ne pa, denimo, na dopoldanski strankarski tiskovni konferenci. »Zajec tisti dan ni bil na ražnju, je pa Zajc daleč skočil,« pravi novinar tednika Reporter Igor Kršinar v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Jure Trampuš, novinar tednika Mladina ugotovi, da interpelacija sloni na večinoma ideoloških očitkih vladi in je v številnih elementih podobna tisti, ki jo je zoper Cerarjevo vlado prav tako vložila SDS. Kaj pravzaprav načrtuje največja opozicijska stranka, poleg tega da odpira vse fronte v spopadu z vlado? Ali pripravlja nastanek ene ali celo dveh novih strank? Bodo protesti, interpelacije in druga orodja opozicije znova združili koalicijske vrste? In še: ali lastništvo medija res zagotavlja zmago na volitvah in zakaj to ne drži?
SDS je v petek ne preveč spektakularno napovedala interpelacijo celotni vladi pred tekmovanjem v skokih v Planici, ne pa, denimo, na dopoldanski strankarski tiskovni konferenci. »Zajec tisti dan ni bil na ražnju, je pa Zajc daleč skočil,« pravi novinar tednika Reporter Igor Kršinar v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Jure Trampuš, novinar tednika Mladina ugotovi, da interpelacija sloni na večinoma ideoloških očitkih vladi in je v številnih elementih podobna tisti, ki jo je zoper Cerarjevo vlado prav tako vložila SDS. Kaj pravzaprav načrtuje največja opozicijska stranka, poleg tega da odpira vse fronte v spopadu z vlado? Ali pripravlja nastanek ene ali celo dveh novih strank? Bodo protesti, interpelacije in druga orodja opozicije znova združili koalicijske vrste? In še: ali lastništvo medija res zagotavlja zmago na volitvah in zakaj to ne drži?
V tednu, ko je ustavno sodišče (deloma) zadržalo izvajanje zakona o RTV, smo avtorji podkasta o politika Umetnost možnega veseli, ponosni, malo pa tudi presenečeni. Dobili smo namreč eno od letošnjih nagrad RTV za »izjemne in nadpovprečne dosežke«. Voditelja se zato na začetku tokratne epizode zahvaljujeva radijskim »očetom in mamam« našega podkasta, komisiji, ki nas je izbrala, vsem, ki nas poslušate, pohvalite in kritizirate, najbolj pa seveda gostom, poznavalcem političnega zakulisja. Tokrat sta to novinarka časopisa Delo Barbara Eržen in Blaž Petkovič, novinar in urednik časopisa Večer. Izvemo ozadja dramatičnega odločanja ustavnega sodišča o zakonu o RTV, združevanja SDS in NLS, ki bo premešalo karte zlasti v mariborskem mestnem svetu, Logarjevih načrtov o novi desno sredinski »politični platformi«, dilemah SD in NSi, kako dvigniti odstotke volilne podpore in, ja, govorimo tudi o slovenskih medijih in prihodnosti profesionalnega, verodostojnega novinarstva. Skupna ugotovitev tokratne novinarske druščine: časi so težki, ampak predaje ne bo!
V tednu, ko je ustavno sodišče (deloma) zadržalo izvajanje zakona o RTV, smo avtorji podkasta o politika Umetnost možnega veseli, ponosni, malo pa tudi presenečeni. Dobili smo namreč eno od letošnjih nagrad RTV za »izjemne in nadpovprečne dosežke«. Voditelja se zato na začetku tokratne epizode zahvaljujeva radijskim »očetom in mamam« našega podkasta, komisiji, ki nas je izbrala, vsem, ki nas poslušate, pohvalite in kritizirate, najbolj pa seveda gostom, poznavalcem političnega zakulisja. Tokrat sta to novinarka časopisa Delo Barbara Eržen in Blaž Petkovič, novinar in urednik časopisa Večer. Izvemo ozadja dramatičnega odločanja ustavnega sodišča o zakonu o RTV, združevanja SDS in NLS, ki bo premešalo karte zlasti v mariborskem mestnem svetu, Logarjevih načrtov o novi desno sredinski »politični platformi«, dilemah SD in NSi, kako dvigniti odstotke volilne podpore in, ja, govorimo tudi o slovenskih medijih in prihodnosti profesionalnega, verodostojnega novinarstva. Skupna ugotovitev tokratne novinarske druščine: časi so težki, ampak predaje ne bo!
Kmalu bosta minila dva tedna od razkritja aretacije dveh ruskih vohunov v Ljubljani. Zgodbo sta razkrila časopis Delo in spletni portal Siol.net, ki ga dobre tri mesece kot odgovorni urednik vodi Mihael Šuštaršič, pred tem dolgoletni novinar Slovenske tiskovne agencije, tokratni gost podkasta o politiki Umetnost možnega. Seveda ga vprašava, kako so prišli do zgodbe, ki je odjeknila v javnosti. Virov Miha seveda ne razkrije, pove pa, kako so se zgodbe lotili, kakšne dvome so imeli pri pripravi člankov, kako so informacijo preverjali in namigne, da preiskovanje še ni končano. Pravi tudi, da slovenska politika skoraj zagotovo ni želela, da se zgodba razkrije, čeprav se je po tem pohvalila z »največjim uspehom slovenskih obveščevalnih služb doslej«. Govorimo tudi o zadnji kadrovski odločitvi predsednika vlade – kandidatu za ministra za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju, ki so jo v koaliciji in javnosti sprejeli z nelagodjem. In še o postranskem dogodku minulih dni – Prešernovi proslavi, ki jo je poleg Svetlane Makarovič zaznamovala tudi Golobova predstavitev nove partnerice. Zagotovo se ljudje ob nedeljskem kosilu več pogovarjajo o novi spremljevalki predsednika vlade kot, na primer, o sporočilih fiskalnega sveta, smo se strinjali.
Kmalu bosta minila dva tedna od razkritja aretacije dveh ruskih vohunov v Ljubljani. Zgodbo sta razkrila časopis Delo in spletni portal Siol.net, ki ga dobre tri mesece kot odgovorni urednik vodi Mihael Šuštaršič, pred tem dolgoletni novinar Slovenske tiskovne agencije, tokratni gost podkasta o politiki Umetnost možnega. Seveda ga vprašava, kako so prišli do zgodbe, ki je odjeknila v javnosti. Virov Miha seveda ne razkrije, pove pa, kako so se zgodbe lotili, kakšne dvome so imeli pri pripravi člankov, kako so informacijo preverjali in namigne, da preiskovanje še ni končano. Pravi tudi, da slovenska politika skoraj zagotovo ni želela, da se zgodba razkrije, čeprav se je po tem pohvalila z »največjim uspehom slovenskih obveščevalnih služb doslej«. Govorimo tudi o zadnji kadrovski odločitvi predsednika vlade – kandidatu za ministra za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju, ki so jo v koaliciji in javnosti sprejeli z nelagodjem. In še o postranskem dogodku minulih dni – Prešernovi proslavi, ki jo je poleg Svetlane Makarovič zaznamovala tudi Golobova predstavitev nove partnerice. Zagotovo se ljudje ob nedeljskem kosilu več pogovarjajo o novi spremljevalki predsednika vlade kot, na primer, o sporočilih fiskalnega sveta, smo se strinjali.
Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?
Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?
Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.
Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.
Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!
Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!
Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!
Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!
Aleš Kocjan in Tanja Starič v posebni poreferendumski epizodi podkasta Umetnost Možnega analizirata sporočilo, ki so ga volivke in volivci poslali politiki. Šlo je tudi za dejanske glasove za, ne samo proti politiki Janeza Janše.
Aleš Kocjan in Tanja Starič v posebni poreferendumski epizodi podkasta Umetnost Možnega analizirata sporočilo, ki so ga volivke in volivci poslali politiki. Šlo je tudi za dejanske glasove za, ne samo proti politiki Janeza Janše.
Čez nekaj dni bo jasno, ali bo Slovenija dobila prvo predsednico ali prvega predsednika, ki prihaja z desnega političnega polja. Številke so jasne: tisti, ki poklicno merijo javno mnenje, so izračunali, da se pri volilni udeležbi nad 42 odstotkov zmaga obeta Nataša Pirc Musar, pri nižji udeležbi pa ima še vedno dobre možnosti Anže Logar. Kaj pa vsebina? Zoran Potič, komentator časopisa Dnevnik, je prepričan, da učinek spomladanskih državnozborskih volitev še traja. Če to drži, lahko vendarle pričakujemo nekoliko višjo udeležbo kot v drugem krogu pred petimi leti, pa tudi vsaj delno mobilizacijo volilnega telesa levo od sredine, ki pogosto glasuje proti. Miha Orešnik, novinar in voditelj na portalu N1, se strinja, da so letos soočenja uglajena in brez ostrih robov, ugotavlja pa, da je v zadnjem tednu Logar vendarle prestavil v »višjo prestavo«. Povedal je, kakšno bo zadnje soočenje na N1, na katerem bo manjkal – voditelj. Govorimo tudi o tem, kako bi z Golobovo vlado sodelovala Nataša Pirc Musar in kako Anže Logar, pa o vlogi dvojice Janša – Kučan trideset let kasneje. Na poslušanje!
Čez nekaj dni bo jasno, ali bo Slovenija dobila prvo predsednico ali prvega predsednika, ki prihaja z desnega političnega polja. Številke so jasne: tisti, ki poklicno merijo javno mnenje, so izračunali, da se pri volilni udeležbi nad 42 odstotkov zmaga obeta Nataša Pirc Musar, pri nižji udeležbi pa ima še vedno dobre možnosti Anže Logar. Kaj pa vsebina? Zoran Potič, komentator časopisa Dnevnik, je prepričan, da učinek spomladanskih državnozborskih volitev še traja. Če to drži, lahko vendarle pričakujemo nekoliko višjo udeležbo kot v drugem krogu pred petimi leti, pa tudi vsaj delno mobilizacijo volilnega telesa levo od sredine, ki pogosto glasuje proti. Miha Orešnik, novinar in voditelj na portalu N1, se strinja, da so letos soočenja uglajena in brez ostrih robov, ugotavlja pa, da je v zadnjem tednu Logar vendarle prestavil v »višjo prestavo«. Povedal je, kakšno bo zadnje soočenje na N1, na katerem bo manjkal – voditelj. Govorimo tudi o tem, kako bi z Golobovo vlado sodelovala Nataša Pirc Musar in kako Anže Logar, pa o vlogi dvojice Janša – Kučan trideset let kasneje. Na poslušanje!
Tanja Starič in Aleš Kocjan analizirata volilne rezultate in preigravata scenarije pred drugim krogom. Zakaj so stranke levega pola tekmovale med sabo, kaj je povzročilo nelagodje v volilnih štabih, ali je prednost Anžeta Logarja zanesljiva?
Tanja Starič in Aleš Kocjan analizirata volilne rezultate in preigravata scenarije pred drugim krogom. Zakaj so stranke levega pola tekmovale med sabo, kaj je povzročilo nelagodje v volilnih štabih, ali je prednost Anžeta Logarja zanesljiva?
Volilna kampanja se izteka, v nedeljo bo prvi krog predsedniških volitev. Pravi čas, da v podkastu o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod kampanjo in pregledamo zadnje javnomnenjske ankete. Kolega novinarja in komentatorja Uroš Esih (Delo) in Rok Kajzer (Večer) se strinjata, da je kampanja potekala relativno mirno, da so se kandidati bolj soočali z voditelji oddaj kot pa drug z drugim, pa tudi, da ključni spopad za vstop v drugi krog še vedno poteka na levi sredini, medtem ko je na desnici favorit že znan. Se bosta v zadnjih dneh kampanje vključila tudi Robert Golob in Janez Janša? Koliko bi glas prvega koristil Brglezu in ali bi javna podpora drugega lahko škodovala Logarju? Kakšno težo ima vnovična podpora Milana Kučana Nataši Pirc Musar? Seveda nismo šli niti mimo trenj v koaliciji, kjer sta se Gibanje Svoboda in SD spopadla za kandidate za lokalne volitve. Ker so tokratno epizodo tričetrtinsko prevzeli Mariborčani, smo podrobno govorili prav o predvolilnem spopadu za štajersko prestolnico. Ta je, pravi Rok, »mikro odslikava« razmerij med strankami, ki vodijo državno politiko. In še: končno smo dobili novi avizo! Na poslušanje!
Volilna kampanja se izteka, v nedeljo bo prvi krog predsedniških volitev. Pravi čas, da v podkastu o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod kampanjo in pregledamo zadnje javnomnenjske ankete. Kolega novinarja in komentatorja Uroš Esih (Delo) in Rok Kajzer (Večer) se strinjata, da je kampanja potekala relativno mirno, da so se kandidati bolj soočali z voditelji oddaj kot pa drug z drugim, pa tudi, da ključni spopad za vstop v drugi krog še vedno poteka na levi sredini, medtem ko je na desnici favorit že znan. Se bosta v zadnjih dneh kampanje vključila tudi Robert Golob in Janez Janša? Koliko bi glas prvega koristil Brglezu in ali bi javna podpora drugega lahko škodovala Logarju? Kakšno težo ima vnovična podpora Milana Kučana Nataši Pirc Musar? Seveda nismo šli niti mimo trenj v koaliciji, kjer sta se Gibanje Svoboda in SD spopadla za kandidate za lokalne volitve. Ker so tokratno epizodo tričetrtinsko prevzeli Mariborčani, smo podrobno govorili prav o predvolilnem spopadu za štajersko prestolnico. Ta je, pravi Rok, »mikro odslikava« razmerij med strankami, ki vodijo državno politiko. In še: končno smo dobili novi avizo! Na poslušanje!
Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben? In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke. Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste.
Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben? In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke. Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste.
Drugo epizodo tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega smo snemali prav na dan, ko se je iztekel rok za vložitev kandidatur za predsednika države. Zdaj je jasno: če si do 3. oktobra kdo med njimi ne premisli, bo kandidatov osem, zanimiva druščina različnih imen, poklicev, starosti, spola. O tem, kakšna so pravila tekmovanja, kaj so nizki udarci in kaj fair play, kako tekmovalci sprejemajo poraze in kako zmage, ve veliko najin tokratni gost, Matej Grošelj, novinar časopisa Večer, ki pokriva politično dogajanje iz prve vrste. Matej je bil namreč pred vstopom v nevarni svet političnega novinarstva športni novinar časopisa Dnevnik. V epizodi analiziramo možnosti in slabosti vseh osmih kandidatov in na koncu smo se strinjali - to bo ena najbolj zanimivih in nepredvidljivih predsedniških kampanj v zgodovini. Tudi zato, ker se dokončno poslavlja Borut Pahor. Mimogrede: novega aviza še vedno nimamo, Aleš napoveduje protestno branje poezije pred pisarno pomočnika direktorja Mateja ...
Drugo epizodo tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega smo snemali prav na dan, ko se je iztekel rok za vložitev kandidatur za predsednika države. Zdaj je jasno: če si do 3. oktobra kdo med njimi ne premisli, bo kandidatov osem, zanimiva druščina različnih imen, poklicev, starosti, spola. O tem, kakšna so pravila tekmovanja, kaj so nizki udarci in kaj fair play, kako tekmovalci sprejemajo poraze in kako zmage, ve veliko najin tokratni gost, Matej Grošelj, novinar časopisa Večer, ki pokriva politično dogajanje iz prve vrste. Matej je bil namreč pred vstopom v nevarni svet političnega novinarstva športni novinar časopisa Dnevnik. V epizodi analiziramo možnosti in slabosti vseh osmih kandidatov in na koncu smo se strinjali - to bo ena najbolj zanimivih in nepredvidljivih predsedniških kampanj v zgodovini. Tudi zato, ker se dokončno poslavlja Borut Pahor. Mimogrede: novega aviza še vedno nimamo, Aleš napoveduje protestno branje poezije pred pisarno pomočnika direktorja Mateja ...
Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj! Začenja se drugi deli super volilnega leta – spopad za mesto predsednika države, za občinske in mestne svetnike in župane, pa tudi za zmago na treh referendumih, ki jih je še pred iztekom stotih dni vlade vložila opozicija. Paradoks – bolj kot zmaga na volitvah SDS zanima uspeh na referendumih. Gost prve epizode, zgodovinar, esejist, prevajalec, publicist, pa tudi kolumnist časopisa Delo in urednik revije Razpotja, Luka Lisjak Gabrijelčič, opozarja, da bo ta jesen ključna. V prihodnjih mesecih se bodo stranke znova spopadle za volilne glasove, potem pa bo do naslednjih volitev minilo nekaj let. To je torej odločilna priložnost za SDS, ki je državnozborske volitve izgubila, da ublaži poraz, za Gibanje Svoboda pa, da potrdi nepričakovano zmago. Tu so še stranke, o katerih sogovornik pravi, da bi v primeru, če bi se na seji ožjega vodstva zgodila nesreča, lahko ostale brez članstva. Pa tiste, ki se ne morejo izviti iz sence velikih sester. Seveda analiziramo tudi predsedniško tekmo, ki dobiva nepričakovane zasuke in pospeške. Pred začetkom uradne volilne kampanje je jasno, da to zagotovo niso zadnja presenečenja letošnjih predsedniških volitev.
Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj! Začenja se drugi deli super volilnega leta – spopad za mesto predsednika države, za občinske in mestne svetnike in župane, pa tudi za zmago na treh referendumih, ki jih je še pred iztekom stotih dni vlade vložila opozicija. Paradoks – bolj kot zmaga na volitvah SDS zanima uspeh na referendumih. Gost prve epizode, zgodovinar, esejist, prevajalec, publicist, pa tudi kolumnist časopisa Delo in urednik revije Razpotja, Luka Lisjak Gabrijelčič, opozarja, da bo ta jesen ključna. V prihodnjih mesecih se bodo stranke znova spopadle za volilne glasove, potem pa bo do naslednjih volitev minilo nekaj let. To je torej odločilna priložnost za SDS, ki je državnozborske volitve izgubila, da ublaži poraz, za Gibanje Svoboda pa, da potrdi nepričakovano zmago. Tu so še stranke, o katerih sogovornik pravi, da bi v primeru, če bi se na seji ožjega vodstva zgodila nesreča, lahko ostale brez članstva. Pa tiste, ki se ne morejo izviti iz sence velikih sester. Seveda analiziramo tudi predsedniško tekmo, ki dobiva nepričakovane zasuke in pospeške. Pred začetkom uradne volilne kampanje je jasno, da to zagotovo niso zadnja presenečenja letošnjih predsedniških volitev.
Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!
Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!
Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.
Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.
Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!
Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!
Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.
Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.
Dva dni po devetih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji so spremembe na političnem prizorišču jasne. Nesporni zmagovalec volitev Robert Golob napoveduje, da bo sestavil vlado v rekordnem času, vanjo pa bo vključil tudi stranke, ki niso prestopile parlamentarnega praga. Stranke, ki so dobile bistveno manjšo podporo, kot so pričakovale, analizirajo vzroke. Ne smemo pozabiti obdobja covidnih omejitev. Takrat so množice pred parlamentom protestirale proti politiki v celoti – proti vladi, pa tudi proti opoziciji, opozarja gost prve povolilne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, odgovorni urednik časopisa Dnevnik in dolgoletni politični analitik Miran Lesjak. Volitve so bile torej sporočilo vsem uveljavljenim političnim strankam. V tokratni epizodi seciramo volilne izide in ugibamo, kaj nas čaka v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih. Možnosti za zaplete ne bo zmanjkalo.
Dva dni po devetih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji so spremembe na političnem prizorišču jasne. Nesporni zmagovalec volitev Robert Golob napoveduje, da bo sestavil vlado v rekordnem času, vanjo pa bo vključil tudi stranke, ki niso prestopile parlamentarnega praga. Stranke, ki so dobile bistveno manjšo podporo, kot so pričakovale, analizirajo vzroke. Ne smemo pozabiti obdobja covidnih omejitev. Takrat so množice pred parlamentom protestirale proti politiki v celoti – proti vladi, pa tudi proti opoziciji, opozarja gost prve povolilne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, odgovorni urednik časopisa Dnevnik in dolgoletni politični analitik Miran Lesjak. Volitve so bile torej sporočilo vsem uveljavljenim političnim strankam. V tokratni epizodi seciramo volilne izide in ugibamo, kaj nas čaka v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih. Možnosti za zaplete ne bo zmanjkalo.
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Dočakali smo prvo soočenje Janeza Janše in Roberta Goloba, ki sta po javnomnenjskih meritvah najbližje položaju mandatarja po naslednjih volitvah. Za zdaj politiki še vedno igrajo obrambno igro, bunker, branijo dosežene položaje in ne napadajo v vsemi silami, ocenjuje gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Odločilen – predvsem za tiste, ki še niso odločeni - bo torej zadnji teden kampanje se strinja medijska direktorica in odgovorna urednica informativnega in športnega programa na POP TV, Tjaša Slokar Kos. Tokrat se jasno vidi, katere stranke in s kom načrtujejo zavezništvo po volitvah, pravi Tjaša. Ali ne verjame, da bo šlo taktiziranje tako daleč, da bi kateri od vodilnih kandidatov zato, da bo po volitvah lažje sestavljal vlado, v zadnjem tednu podprl katero od manjših zaveznic, ki se gnetejo pred parlamentarnim pragom. Voditeljica epizode je tokrat na slabem glasu in se za to vsem prizadetim opravičuje. Svečano prisegamo, da ni kriv ni covid, ampak spomladanska alergija.
Dočakali smo prvo soočenje Janeza Janše in Roberta Goloba, ki sta po javnomnenjskih meritvah najbližje položaju mandatarja po naslednjih volitvah. Za zdaj politiki še vedno igrajo obrambno igro, bunker, branijo dosežene položaje in ne napadajo v vsemi silami, ocenjuje gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Odločilen – predvsem za tiste, ki še niso odločeni - bo torej zadnji teden kampanje se strinja medijska direktorica in odgovorna urednica informativnega in športnega programa na POP TV, Tjaša Slokar Kos. Tokrat se jasno vidi, katere stranke in s kom načrtujejo zavezništvo po volitvah, pravi Tjaša. Ali ne verjame, da bo šlo taktiziranje tako daleč, da bi kateri od vodilnih kandidatov zato, da bo po volitvah lažje sestavljal vlado, v zadnjem tednu podprl katero od manjših zaveznic, ki se gnetejo pred parlamentarnim pragom. Voditeljica epizode je tokrat na slabem glasu in se za to vsem prizadetim opravičuje. Svečano prisegamo, da ni kriv ni covid, ampak spomladanska alergija.
Zdaj gre zares. Do volitev je manj kot mesec dni, prva soočenja kandidatov in strank so za nami in izhodiščni položaj je jasen. Na vrhu se s precejšnjo prednostjo za zmago borita dve stranki, SDS in Gibanje Slovenija. Če ne bo velikih presenečenj in preobratov, bo tako tudi ostalo. Večja neznanka je v spodnjem delu lestvice, torej na repu, ki lahko za katero od manjših strank postane požiralnik. Od tega, katera stranka bo prestopila parlamentarni prag, bo očitno odvisno, kakšna bo nova vlada. O politični geografiji, o izkušnjah prvih soočenj, o razlogih za "odsotnost" predsednika ta hip vodilne stranke, o tem, kdo nagovarja "pozabljene" volivce in o odgovornosti medijev, da zastavijo prava vprašanja, v novi epizodi z odgovornim urednikom Večera in lucidnim analitikom političnega dogajanja Matijo Stepišnikom.
Zdaj gre zares. Do volitev je manj kot mesec dni, prva soočenja kandidatov in strank so za nami in izhodiščni položaj je jasen. Na vrhu se s precejšnjo prednostjo za zmago borita dve stranki, SDS in Gibanje Slovenija. Če ne bo velikih presenečenj in preobratov, bo tako tudi ostalo. Večja neznanka je v spodnjem delu lestvice, torej na repu, ki lahko za katero od manjših strank postane požiralnik. Od tega, katera stranka bo prestopila parlamentarni prag, bo očitno odvisno, kakšna bo nova vlada. O politični geografiji, o izkušnjah prvih soočenj, o razlogih za "odsotnost" predsednika ta hip vodilne stranke, o tem, kdo nagovarja "pozabljene" volivce in o odgovornosti medijev, da zastavijo prava vprašanja, v novi epizodi z odgovornim urednikom Večera in lucidnim analitikom političnega dogajanja Matijo Stepišnikom.
Tokratna gostja podkasta o politiki je Suzana Lovec, namestnica odgovorne urednice spletnega medija N1, pred tem urednica oddaj 24ur Inšpektor in 24ur Fokus na Pop TV, širši javnosti pa zagotovo znana tudi kot novinarka, ki je pokrivala notranjo politiko in kar nekaj volilnih kampanj. V svetu lažnih novic, manipulacij, polinformacij iztrganih iz konteksta je treba videti širšo sliko in Suzana, urednica rubrike Poglobljeno na N1, ima ves čas pred očmi gozd, ne le posamičnih dreves. Pred razmahom volilne kampanje opozarja na pomembno nalogo medijev: "Zaradi vojne v Ukrajini smo vsi spremenili fokus, ker je tako blizu nekaj tako obsežnega, kar je zaznamovalo ves svet. In pomembno bo, kako se bomo mediji v času kampanje obnašali tudi do drugih tem, ki so bile v ospredju zadnji dve leti pred rusko agresijo. Česa se bomo spomnili pri zastavljanju vprašanj, česar se volivec morda ne spomni!" Ima tudi kopico zahtevnih vprašanj za svoja gostitelja.
Tokratna gostja podkasta o politiki je Suzana Lovec, namestnica odgovorne urednice spletnega medija N1, pred tem urednica oddaj 24ur Inšpektor in 24ur Fokus na Pop TV, širši javnosti pa zagotovo znana tudi kot novinarka, ki je pokrivala notranjo politiko in kar nekaj volilnih kampanj. V svetu lažnih novic, manipulacij, polinformacij iztrganih iz konteksta je treba videti širšo sliko in Suzana, urednica rubrike Poglobljeno na N1, ima ves čas pred očmi gozd, ne le posamičnih dreves. Pred razmahom volilne kampanje opozarja na pomembno nalogo medijev: "Zaradi vojne v Ukrajini smo vsi spremenili fokus, ker je tako blizu nekaj tako obsežnega, kar je zaznamovalo ves svet. In pomembno bo, kako se bomo mediji v času kampanje obnašali tudi do drugih tem, ki so bile v ospredju zadnji dve leti pred rusko agresijo. Česa se bomo spomnili pri zastavljanju vprašanj, česar se volivec morda ne spomni!" Ima tudi kopico zahtevnih vprašanj za svoja gostitelja.
Covid in vojna v Ukrajini sta novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega premaknila za teden dni. A je bilo vredno počakati. Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt že lahko pove, kako je ruski napad na Ukrajino v prvem tednu vplival na slovensko javno mnenje: okrepil je podporo vladnim strankam. V anketah med strankami sicer še vedno visoko kotira nov akter na političnem prizorišču Gibanje Svoboda Roberta Goloba, a to je, opozarja Božič Maroltova, izhodišče. Pomembno število volivcev se odloča zadnjih deset dni pred volitvami, celo zadnji dan. Karte se bodo torej lahko še večkrat premešale, čeprav je do volitev manj kot dva meseca. Kdo ima najbolj trdno volilno bazo? Kako kaže manjšim strankam, ki bodo odločilne pri sestavljanju prihodnje koalicije? Kdo jemlje glasove komu? Vse to in še kratek vodič po tem, kako brati in razumeti ankete, ki jih objavljamo mediji, v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.
Covid in vojna v Ukrajini sta novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega premaknila za teden dni. A je bilo vredno počakati. Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt že lahko pove, kako je ruski napad na Ukrajino v prvem tednu vplival na slovensko javno mnenje: okrepil je podporo vladnim strankam. V anketah med strankami sicer še vedno visoko kotira nov akter na političnem prizorišču Gibanje Svoboda Roberta Goloba, a to je, opozarja Božič Maroltova, izhodišče. Pomembno število volivcev se odloča zadnjih deset dni pred volitvami, celo zadnji dan. Karte se bodo torej lahko še večkrat premešale, čeprav je do volitev manj kot dva meseca. Kdo ima najbolj trdno volilno bazo? Kako kaže manjšim strankam, ki bodo odločilne pri sestavljanju prihodnje koalicije? Kdo jemlje glasove komu? Vse to in še kratek vodič po tem, kako brati in razumeti ankete, ki jih objavljamo mediji, v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.
Šef države Borut Pahor je razpisal volitve za 24. april, stranke, ki se bodo pognale v dirko, pa rastejo kot gobe po dežju. Dva nova igralca sta že vstopila v tekmo – Gibanje Svoboda in Povežimo Slovenijo in že kotirata na javnomnenjskih lestvicah. Ta teden se je pojavila še ena zelena stranka - Vesna, s podporo evropskih Zelenih. Z novinarskim kolegom Anžetom Božičem, novinarjem oddaje 24 ur, analiziramo razmerja v pestri paleti političnih akterjev pred uradnim začetkom kampanje, rezultate najnovejše Medianine javnomnenjske raziskave, ki vnaša precej nemira tako na levi kot na desni, saj je prvo mesto zasedla stranka brez programa in kadrovske zasedbe. Ne moremo pa se izogniti niti nabojem, ki s pisemskimi pošiljkami švigajo med visokimi vladnimi funkcionarji, niti hekerskemu napadu, ki je ohromil Anžetovo medijsko organizacijo. A tako kot na sploh v novinarstvu tudi za naše kolege na POP TV velja – ni predaje!
Šef države Borut Pahor je razpisal volitve za 24. april, stranke, ki se bodo pognale v dirko, pa rastejo kot gobe po dežju. Dva nova igralca sta že vstopila v tekmo – Gibanje Svoboda in Povežimo Slovenijo in že kotirata na javnomnenjskih lestvicah. Ta teden se je pojavila še ena zelena stranka - Vesna, s podporo evropskih Zelenih. Z novinarskim kolegom Anžetom Božičem, novinarjem oddaje 24 ur, analiziramo razmerja v pestri paleti političnih akterjev pred uradnim začetkom kampanje, rezultate najnovejše Medianine javnomnenjske raziskave, ki vnaša precej nemira tako na levi kot na desni, saj je prvo mesto zasedla stranka brez programa in kadrovske zasedbe. Ne moremo pa se izogniti niti nabojem, ki s pisemskimi pošiljkami švigajo med visokimi vladnimi funkcionarji, niti hekerskemu napadu, ki je ohromil Anžetovo medijsko organizacijo. A tako kot na sploh v novinarstvu tudi za naše kolege na POP TV velja – ni predaje!
Trideseto epizode podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli prav na dan, ko stranko ustanavlja Robert Golob, ki bi lahko bil pomemben igralec v tokratni predvolilni tekmi. Lahko je politični "game changer", se strinja najin gost, komentator portala Necenzurirano.si Primož Cirman. Seveda vstopa Golob v politično areno s številnimi neznankami, ki lahko tekmo prevesijo v eno ali drugo smer in se bodo razkrile v prihodnjih tednih. Prihod Goloba je vznemiril vladajoče stranke, v KUL- u pa še posebej Socialne demokrate, ki so po anketah med štirimi strankami opozicijske koalicije pri vrhu in bi torej lahko računali tudi na mandatarski položaj. Kolega Cirman opozarja, da so prihodnje volitve res prelomne, tudi in predvsem z vidika svobode medijev. "Smo na križišču, ko bo postalo jasno, ali bo novinarjem še omogočeno normalno delo ali pač ne. Slovenska država je zrasla na svobodi medijev. In na tem valu je naša država zajadrala v devetdeseta leta, ko je bil konsenz jasen – mediji morajo opravljati svojo funkcijo," pravi urednik portala, ki ima na grbi že 42 tožb davčnega svetovalca in premierjevega prijatelja Roka Snežiča. "Kitajci poznajo mučilno metodo – smrt s tisoč rezi. In to je verjetno to, kar vladajoča stranka počne medijem, ampak mi se ne damo. Delali bomo, dokler bomo lahko." Ta hip predvolilno igro še vedno v celoti vodi igro vladajoča stranka in njeni sateliti.
Trideseto epizode podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli prav na dan, ko stranko ustanavlja Robert Golob, ki bi lahko bil pomemben igralec v tokratni predvolilni tekmi. Lahko je politični "game changer", se strinja najin gost, komentator portala Necenzurirano.si Primož Cirman. Seveda vstopa Golob v politično areno s številnimi neznankami, ki lahko tekmo prevesijo v eno ali drugo smer in se bodo razkrile v prihodnjih tednih. Prihod Goloba je vznemiril vladajoče stranke, v KUL- u pa še posebej Socialne demokrate, ki so po anketah med štirimi strankami opozicijske koalicije pri vrhu in bi torej lahko računali tudi na mandatarski položaj. Kolega Cirman opozarja, da so prihodnje volitve res prelomne, tudi in predvsem z vidika svobode medijev. "Smo na križišču, ko bo postalo jasno, ali bo novinarjem še omogočeno normalno delo ali pač ne. Slovenska država je zrasla na svobodi medijev. In na tem valu je naša država zajadrala v devetdeseta leta, ko je bil konsenz jasen – mediji morajo opravljati svojo funkcijo," pravi urednik portala, ki ima na grbi že 42 tožb davčnega svetovalca in premierjevega prijatelja Roka Snežiča. "Kitajci poznajo mučilno metodo – smrt s tisoč rezi. In to je verjetno to, kar vladajoča stranka počne medijem, ampak mi se ne damo. Delali bomo, dokler bomo lahko." Ta hip predvolilno igro še vedno v celoti vodi igro vladajoča stranka in njeni sateliti.
Tokrat smo epizodo posneli prav na dan, ko je na politični levi sredini nastala še ena stranka, Zorčičev LIDE. Politična ponudba je vsak dan večja, razmerja sil pa čedalje bolj zamegljena. Kdo bo dejanski favorit opozicijskega pola na prihodnjih volitvah? Kaj čaka koalicija KUL in kakšni so odnosi med četverico predsednikov? Zakaj je štafeto spopada (predvsem) s stranko Levica iz rok SDS prevzela NSi? In ali se bo pravi spopad začel šele po tem, ko bomo končno izvedeli, kaj skriva politična enigma Robert Golob? Najin gost, komentator Dela Uroš Esih spremlja politično dogajanje čisto od blizu in zelo dobro pozna zakulisje političnega dogajanja, ob tem pa opozarja, da bo tokrat lahko pomembno vlogo odigrala predvsem civilna družba. Voditelja sva sicer v redu, za komentarje, ki se neposredno ne navezujejo na politično dogajanje pa se (ne) opravičujeva.
Tokrat smo epizodo posneli prav na dan, ko je na politični levi sredini nastala še ena stranka, Zorčičev LIDE. Politična ponudba je vsak dan večja, razmerja sil pa čedalje bolj zamegljena. Kdo bo dejanski favorit opozicijskega pola na prihodnjih volitvah? Kaj čaka koalicija KUL in kakšni so odnosi med četverico predsednikov? Zakaj je štafeto spopada (predvsem) s stranko Levica iz rok SDS prevzela NSi? In ali se bo pravi spopad začel šele po tem, ko bomo končno izvedeli, kaj skriva politična enigma Robert Golob? Najin gost, komentator Dela Uroš Esih spremlja politično dogajanje čisto od blizu in zelo dobro pozna zakulisje političnega dogajanja, ob tem pa opozarja, da bo tokrat lahko pomembno vlogo odigrala predvsem civilna družba. Voditelja sva sicer v redu, za komentarje, ki se neposredno ne navezujejo na politično dogajanje pa se (ne) opravičujeva.
V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.
V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.
