Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica.
Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu. Od kod je doma paradižnik, kako ga uporabljajo v različnih kulturah in kako združuje zanimive goste v studiju - tujce, ki živijo pri nas in Slovence, ki so odšli v svet.
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica. Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu ter gostita zanimive goste v studiju - tujce, ki živijo pri nas, in Slovence, ki so odšli v svet.
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica. Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu ter gostita zanimive goste v studiju - tujce, ki živijo pri nas, in Slovence, ki so odšli v svet.
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica. Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu.
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica. Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu.
V tokratni oddaji bo frčalo perje. Tako kot pri svetem Martinu, ki so ga izdale goske. Martinovo je! Štajersko novo leto! In zagotovo najbolj priljubljen ljudski praznik na Slovenskem. Slovenci smo šampijoni v martinovanju, praznujemo ne samo en dan, ampak kar ves teden. A ne glede na to, kje, kako in koliko časa praznujete obdobje, ko iz mošta nastane vino, praznični jedilnik nas povezuje s tradicijo in dolgo zgodovino pečenih gosi za posebne priložnosti. Podali se bomo na Madžarsko, kjer se je le uro stran od slovenske meje, rodil sveti Martin. Sprehodili se bomo po Evropski poti enega najbolj priljubljenih svetnikov na Slovenskem, ki vodi tudi čez Porabje v našem zamejstvu, gasilci s Hodoša pa bodo pripravili kostanjevo kremo po receptu madžarskih kolegov. A rata a ne rata? Gasilska fotografija zagotovo!
V tokratni oddaji bo frčalo perje. Tako kot pri svetem Martinu, ki so ga izdale goske. Martinovo je! Štajersko novo leto! In zagotovo najbolj priljubljen ljudski praznik na Slovenskem. Slovenci smo šampijoni v martinovanju, praznujemo ne samo en dan, ampak kar ves teden. A ne glede na to, kje, kako in koliko časa praznujete obdobje, ko iz mošta nastane vino, praznični jedilnik nas povezuje s tradicijo in dolgo zgodovino pečenih gosi za posebne priložnosti. Podali se bomo na Madžarsko, kjer se je le uro stran od slovenske meje, rodil sveti Martin. Sprehodili se bomo po Evropski poti enega najbolj priljubljenih svetnikov na Slovenskem, ki vodi tudi čez Porabje v našem zamejstvu, gasilci s Hodoša pa bodo pripravili kostanjevo kremo po receptu madžarskih kolegov. A rata a ne rata? Gasilska fotografija zagotovo!
V deželi, kjer se cedita med in mleko imamo še vedno občutek, da ima življenje grenak priokus. Nekaj podatkov za boljše razpoloženje: Slovenci jemo res odličen med. Ne samo to, tudi zares ga pojemo v velikih količinah, skoraj največ na svetu, šteto na prebivalca. Kranjska sivka je najbolj cenjena pasma čebele. Morda nismo med narodi, ki bi svetu dali ogromno uporabnih izzumov, a prav Slovenci so utemeljitelji sodobnega čebelarstva in to ni kar tako, če pomislimo, da je med njastarejše sladilo sveta. V tokratni oddaji pozdravljamo goste, ki so povezani z drugo največjo pridelovalko medu na svetu, Turčijo. Turki imajo tudi najdražji in najbolj cenjen med na svetu in mnogo tradicij, povezanih s Slovenci. Ratatujci na terenu pa so tokrat čebelarji iz Domžal, ki bodo iz slovesnkega medu pripravili turški med. Rata a ne rata?
V deželi, kjer se cedita med in mleko imamo še vedno občutek, da ima življenje grenak priokus. Nekaj podatkov za boljše razpoloženje: Slovenci jemo res odličen med. Ne samo to, tudi zares ga pojemo v velikih količinah, skoraj največ na svetu, šteto na prebivalca. Kranjska sivka je najbolj cenjena pasma čebele. Morda nismo med narodi, ki bi svetu dali ogromno uporabnih izzumov, a prav Slovenci so utemeljitelji sodobnega čebelarstva in to ni kar tako, če pomislimo, da je med njastarejše sladilo sveta. V tokratni oddaji pozdravljamo goste, ki so povezani z drugo največjo pridelovalko medu na svetu, Turčijo. Turki imajo tudi najdražji in najbolj cenjen med na svetu in mnogo tradicij, povezanih s Slovenci. Ratatujci na terenu pa so tokrat čebelarji iz Domžal, ki bodo iz slovesnkega medu pripravili turški med. Rata a ne rata?
Krompir ni ravno mis fotogeničnosti. Na fotografijah ne izgleda tako dobro kot nekatera druga zelenjava in sadje. Zanj ne rečemo, da je iz proste reje, ne pitamo ga z izbranim senom z visokogorskih pašnikov. Res ne! Krompirja ponavadi ne krasijo imenitni opisi, ki navdušujejo sladokusce po vsem svetu. Tokratno oddajo posvečamo zagotovo najuspešnejšemu priseljencu vseh časov. Veliko je narodov po svetu, ki so zrasli na krompirju in ki ga imajo danes za svojega. Krompir že 10.000 let bogati naš jedilnik in v deželi krompirjevcev smo po njem poimenovali tudi šolske počitnice. Posebni gostje oddaje prihajajo iz zibelke krompirja, Peruja, Ratatujci na terenu pa tokrat prihajajo iz Španije, Anglije in Malija in bodo legendarnemu slovenskemu praženemu krompirju dodali svoj okus. Rata ali ne rata?
Krompir ni ravno mis fotogeničnosti. Na fotografijah ne izgleda tako dobro kot nekatera druga zelenjava in sadje. Zanj ne rečemo, da je iz proste reje, ne pitamo ga z izbranim senom z visokogorskih pašnikov. Res ne! Krompirja ponavadi ne krasijo imenitni opisi, ki navdušujejo sladokusce po vsem svetu. Tokratno oddajo posvečamo zagotovo najuspešnejšemu priseljencu vseh časov. Veliko je narodov po svetu, ki so zrasli na krompirju in ki ga imajo danes za svojega. Krompir že 10.000 let bogati naš jedilnik in v deželi krompirjevcev smo po njem poimenovali tudi šolske počitnice. Posebni gostje oddaje prihajajo iz zibelke krompirja, Peruja, Ratatujci na terenu pa tokrat prihajajo iz Španije, Anglije in Malija in bodo legendarnemu slovenskemu praženemu krompirju dodali svoj okus. Rata ali ne rata?
Verjetno ni poljščine, ki bi dvigala več prahu kot pšenica. Gluten, križanja in genetske manipulacije. Sama rastlina iz katere pridobimo pšenico, za kruh in druge izdelke, ni več ista. Bomo v bodoče izgubili pogled na valujoča polja pšenice v vetru, kot so jih poznali naši predniki? Stebla pšenice so danes vse krajša, klasje vse težje. V tokratni oddaji bomo odpotovali v žitnico Evrope, v Ukrajino, kjer pšenica žal postaja tudi tiho orožje vojne. Andrija Hevka, Ukrajinec v Sloveniji, nam bo približal skupno zgodovino, ki jo imajo naši predniki in ljubezen do poezije. Ukrajinski narodni pesnik Taras Ševčenko in naš Prešeren sta bila sodobnika in pomembna za opolnemočenje ukrajinskega in slovenskega naroda.
Verjetno ni poljščine, ki bi dvigala več prahu kot pšenica. Gluten, križanja in genetske manipulacije. Sama rastlina iz katere pridobimo pšenico, za kruh in druge izdelke, ni več ista. Bomo v bodoče izgubili pogled na valujoča polja pšenice v vetru, kot so jih poznali naši predniki? Stebla pšenice so danes vse krajša, klasje vse težje. V tokratni oddaji bomo odpotovali v žitnico Evrope, v Ukrajino, kjer pšenica žal postaja tudi tiho orožje vojne. Andrija Hevka, Ukrajinec v Sloveniji, nam bo približal skupno zgodovino, ki jo imajo naši predniki in ljubezen do poezije. Ukrajinski narodni pesnik Taras Ševčenko in naš Prešeren sta bila sodobnika in pomembna za opolnemočenje ukrajinskega in slovenskega naroda.
Kava ali čaj? Kako odgovorite stevardesi, ko stoji pred vami z vrčem tople pijače? Čaj so prvič pripravili na Kitajskem okoli leta 2700 pr. n. št., zaradi česar je ena najstarejših pijač sveta, za katerega si je v poprečju treba vzeti več časa kot za kavo. V tokratni oddaji bomo spoznali vlogo čaja pri Japoncih, ki so iz njega naredi cel obred, ki lahko traja več ur in več jedi. Japonsko čajanko bodo pripravili Ratatujci na terenu, in to prav družba, ki ponavadi nikoli nima časa in kjer se vedno mudi: upokojenke iz Komende. A rata a ne rata?
Kava ali čaj? Kako odgovorite stevardesi, ko stoji pred vami z vrčem tople pijače? Čaj so prvič pripravili na Kitajskem okoli leta 2700 pr. n. št., zaradi česar je ena najstarejših pijač sveta, za katerega si je v poprečju treba vzeti več časa kot za kavo. V tokratni oddaji bomo spoznali vlogo čaja pri Japoncih, ki so iz njega naredi cel obred, ki lahko traja več ur in več jedi. Japonsko čajanko bodo pripravili Ratatujci na terenu, in to prav družba, ki ponavadi nikoli nima časa in kjer se vedno mudi: upokojenke iz Komende. A rata a ne rata?
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica. Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu. Od kod je doma paradižnik, kako ga uporabljajo v različnih kulturah in kako združuje zanimive goste v studiju - tujce, ki živijo pri nas in Slovence, ki so odšli v svet.
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica. Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu. Od kod je doma paradižnik, kako ga uporabljajo v različnih kulturah in kako združuje zanimive goste v studiju - tujce, ki živijo pri nas in Slovence, ki so odšli v svet.
Zakaj bi vedno morali biti malo prizvoka, ko rečemo, da nekdo živi na koruzi? Mojca in Valter Kramar sta oba koruznika in velika ljubitelja tega zdravega žita brez glutena. Valter bo pripravil domačo polento, ki se je ne bi branili niti v vrhinski kulinariki, z gostjo, pisateljico Gabrijelo Babnik pa bomo spoznali vlogo polente v Burkini Faso, njeni drugi domovini. Ratatujci na terenu bodo tokrat mladi slovenski zdravniki, ki bodo skušali pripraviti kroglice iz polente in omako iz arašidov, ki ima v zahodni Afriki vlogo naše goveje juhe - je vonj po domačem, ko prideš z dolgega potovanja. A rata a ne rata?
Zakaj bi vedno morali biti malo prizvoka, ko rečemo, da nekdo živi na koruzi? Mojca in Valter Kramar sta oba koruznika in velika ljubitelja tega zdravega žita brez glutena. Valter bo pripravil domačo polento, ki se je ne bi branili niti v vrhinski kulinariki, z gostjo, pisateljico Gabrijelo Babnik pa bomo spoznali vlogo polente v Burkini Faso, njeni drugi domovini. Ratatujci na terenu bodo tokrat mladi slovenski zdravniki, ki bodo skušali pripraviti kroglice iz polente in omako iz arašidov, ki ima v zahodni Afriki vlogo naše goveje juhe - je vonj po domačem, ko prideš z dolgega potovanja. A rata a ne rata?
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica. Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu. Od kod je doma paradižnik, kako ga uporabljajo v različnih kulturah in kako združuje zanimive goste v studiju - tujce, ki živijo pri nas in Slovence, ki so odšli v svet.
Kdo smo in kaj je na naši mizi, ko sedemo za njo? Hrana je več kot osnova za rast in obstoj, je naša osebna izkaznica. Mojca Mavec in priznani gostinec in sommelier Valter Kramer sledita sestavinam po svetu. Od kod je doma paradižnik, kako ga uporabljajo v različnih kulturah in kako združuje zanimive goste v studiju - tujce, ki živijo pri nas in Slovence, ki so odšli v svet.
Ječmen, to prastaro žito je bil eden od razlagov, da so naši predniki začeli orati in sejati, opuščati nabiralništvo in se naseljejevati za stalno. V oddaji bomo spoznali pot ječmena od zibelke do našega mojstra Valterja Kramarja iz Hiše Franko in Polonke, ki bo ječmen pripravil po domačem receptu. Pisatelj in založnik Lojze Wieser z druge strani Karavank, bo predstavil vlogo ječmena med koroškimi Slovenci. Prav naši predniki so iz ječmena začeli prvi variti pivo na današnjem avstrijskem Koroškem. Ratatujci na terenu bodo sprejeli izziv in skušali zvariti kameno pivo po več stoletij starem koroškem receptu. A rata a ne rata?
Ječmen, to prastaro žito je bil eden od razlagov, da so naši predniki začeli orati in sejati, opuščati nabiralništvo in se naseljejevati za stalno. V oddaji bomo spoznali pot ječmena od zibelke do našega mojstra Valterja Kramarja iz Hiše Franko in Polonke, ki bo ječmen pripravil po domačem receptu. Pisatelj in založnik Lojze Wieser z druge strani Karavank, bo predstavil vlogo ječmena med koroškimi Slovenci. Prav naši predniki so iz ječmena začeli prvi variti pivo na današnjem avstrijskem Koroškem. Ratatujci na terenu bodo sprejeli izziv in skušali zvariti kameno pivo po več stoletij starem koroškem receptu. A rata a ne rata?
