Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorna oddaja o zgodovini filma.
V oddaji debatiramo o filmih, ki jih vrtimo v terminu Kinoteka - o prelomnicah, gradnikih, vrhuncih, mojstrovinah, kuriozitetah in raritetah v zgodovini kinematografije.
Voditeljica oddaje je Mateja Valentinčič. O filmih, ki se nato zvrstijo v terminu Kinoteke, se pogovarja s strokovnjakinjami in strokovnjaki, predvsem tistimi, ki se ukvarjajo s kritično refleksijo filma. Gre torej za teoretike, kritike, študente in ustvarjalce filma ter cinefile.
Oddaja je plod sodelovanja Uredništva oddaj o kulturi in Uredništva tujih oddaj.
Korupcija, detektiv, fatalka so temeljne vsebinske prvine filmov, ki so jih v 40. in 50. letih v Holivudu snemali po urbanih kriminalkah, kakršne sta pisala Raymond Chandler ali Dashiell Hammett. Francoski kritiki so te umazane, brutalne, erotične, eksistencialistične, pesimistične, fatalistične filme poimenovali film noir, izraz pa je postal filmski termin. Malteški sokol (1941), prvenec Johna Hustona, velja za prvi pravi film noir. Film noir, ki se uvršča najvišje na lestivicah najboljših, pa je Globoko spanje (1946), ki ga je Howard Hawks posnel s takrat sveže zaljubljenim parom Humphreyjem Bogartom in Lauren Bacall. O filmu noir se pogovarjamo s profesorjem dr. Petrom Stankovićem. Voditeljica: Mateja Valentinčič
Ob 100-letnici oktobrske revolucije se z Nilom Baskarjem, kuratorjem velike retrospektive sovjetskega revolucionarnega avantgardnega filma, ki je oktobra potekala v Slovenski kinoteki, pogovarjamo o enem najslavnejših in najvplivnejših sovjetskih avantgardnih filmov – Možu s kamero Dzige Vertova iz leta 1929. Po tem dokumentarnem filmu, ki v najbolj radikalni obliki uteleša načela sovjetskega montažnega gibanja, sledi še kratki film Pudovkina in Špikovskega Šahovska mrzlica, duhovita komedija o ljubezni in šahu. Voditeljica: Mateja Valentinčič
Francoski režiser Robert Bresson, ki je v svojem življenju posnel le 13 filmov, je utelešenje francoskega avtorskega filma. Že po svojih prvih dveh, še klasično posnetih celovečernih filmih, se je odrekel profesionalnim igralcem in jih zamenjal z naturščiki, modeli. Njegov asketski slog, eliptične pripovedi in odpoved glasbi, razen klasični, se je v iskanju resnice izrazil v sublimnih umetniških delih, kot so na primer filmi Žepar (1959), Srečno, Baltazar (1966), Mouchette (1967) ali Denar (1983). Zaradi pesimističnega pogleda na svet nikoli ni bil priljubljen pri občinstvu, a vplival je na številne umetnike, tudi na Andreja Tarkovskega, in na francoski novi val. Godard je o njem dejal, da je Bresson za francoski film kot Dostojevski za ruski roman in Mozart za nemško glasbo. O Bressonovem delu se bomo pogovarjali s filmskim publicistom Stojanom Pelkom.
Mike Leigh, britanski filmski klasik, je filmsko kariero začel v 70. in 80. letih s snemanjem filmov za BBC, ki so jih kritiki poimenovali »kitchen sink realism« oziroma realizem kuhinjskega korita, saj so se dogajali v družbenem okolju delavskega ali nižjega srednjega razreda. Mike Leigh je znan po tem, da svojih projektov ne začenja s scenarijem, temveč jih razvija z nekajtedenskimi improvizacijami s skupino igralcev, ki se pojavljajo v vseh njegovih filmih. Tak je na primer igralec Timothy Spall, ki ga bomo videli v filmih Življenje je sladko (Life is Sweet, 1990) ter Skrivnosti in laži (Secrets and Lies, 1996), ki je bil nagrajen tako z nagrado BAFTA za najboljši britanski film kot z zlato palmo v Cannesu. V septembrskem ciklu Kinoteka bo na ogled tudi film Boljši časi (High Hopes, 1988). O Mikeu Leighu in njegovem Londonu se Mateja Valentinčič pogovarja z režiserjem Nejcem Gazvodo.
Na Noč knjige se v Kinoteki s filmskim publicistom Marcelom Štefančičem pogovarjamo o filmu Kdo se boji Virginie Woolf, ki ga je leta 1966 Mike Nichols posnel po istoimenski drami ameriškega dramatika Edwarda Albeeja. V tej mučni psihološki drami zakoncev v krizi srednjih let sta intenzivni vlogi izjemno odigrala večkratna zakonca Elisabeth Taylor in Richard Burton. Film velja za eno najboljših filmskih priredb dramskega in gledališkega dela. Druga komorna psihodrama na sporedu TVS pa je film Kaj se je zgodilo z Baby Jane? Roberta Aldricha, v kateri se kot ostareli holivudski zvezdnici mrcvarita Bette Davis in Joan Crawford, ki sta se sovražili tudi zasebno. Tudi ta film je posnet po nekem manj znanem romanu, a je Aldrich iz njega iztisnil filmsko mojstrovino.
Kinoteka je pogovorna oddaja, v kateri je v ospredju pogovor s filmskim kritikom in je uvod v ciklus filmov v filmskem terminu Kinoteka. Voditeljica oddaje je Mateja Valentinčič.
Pogovarjali se bomo o Martinu Scorseseju, hollywoodskem režiserju s stilom, nemara najbolj veščem in izvirnem še živečem avtorju novega Hollywooda. Kljub temu, da v 70-ih in 80-ih ni pristajal na komercialno obliko filma, je postal najbolj cenjena in vsestransko ljubljena figura sodobne ameriške filmske industrije. S publicistom Gorazdom Trušnovcem se bo o Scorseseju pogovarjala Mateja Valentinčič.
Pogovorna oddaja o zgodovini filma. V oddaji debatiramo o filmih, ki jih vrtimo v terminu Kinoteka - o prelomnicah, gradnikih, vrhuncih, mojstrovinah, kuriozitetah in raritetah v zgodovini kinematografije. Voditeljica oddaje je Mateja Valentinčič. O filmih, ki se nato zvrstijo v terminu Kinoteke, se pogovarja s strokovnjakinjami in strokovnjaki, predvsem tistimi, ki se ukvarjajo s kritično refleksijo filma. Gre torej za teoretike, kritike, študente in ustvarjalce filma ter cinefile. Oddaja je plod sodelovanja Uredništva oddaj o kulturi in Uredništva tujih oddaj.
V Kinoteki predstavljamo opus Kirka Douglasa, najstarejšega še živečega igralca klasičnega Hollywooda, ki 9. decembra praznuje 100-letnico. Svojo kariero je začel po drugi svetovni vojni v dveh filmih noir, pravi holivudski zvezdnik pa je postal leta 1949 z glavno vlogo oportunističnega boksarja na poti do slave v filmu Šampion, za katerega je bil prvič nominiran za oskarja. Prejel je še dve nominaciji v fimih Vincenteja Minnellija za upodobitev brezobzirnega producenta v The Bad and the Beautiful (1952) ter za vlogo slikarja Van Gogha v Lust for Life (1956). Raje kot pozitivce je igral negativce, dokler ni ustvaril svoje lastne produkcijske hiše ter produciral in igral v dveh svojih najslavnejših filmih, ki ju je zrežiral Stanley Kubrick, v zgodovinskem epu Spartak (1960) in protivojnih Stezah slave (1957). Douglas je v 70. letih obiskal Jugoslavijo in celo Ljubljano. A več v pogovoru Mateje Valentinčič s filmskim publicistom Marcelom Štefančičem.
V novembrskem kinotečnem ciklu bodo na sporedu štirje filmi ameriškega režiserja Sidneya Lumeta, ki ga je ob njegovi smrti leta 2011 časopis New York Times označil kot »režiserja vesti«. Večino njegovih filmov namreč naseljujejo ljudje, ki se borijo z moralnimi odločitvami. Tak je že njegov prvenec 12 jeznih mož (1957), ki velja za klasiko med sodnimi dramami, ogledali pa si bomo lahko še južnjaško dramo Kačja koža ali The Fugitive Kind z Marlonom Brandom, psihološko dramo Equus – Slepi konj z Richardom Burtnom ter Lumetovo remek delo, medijsko satiro TV mreža (1976), nagrajeno s štirimi oskarji, tudi za najboljši izvirni scenarij. Z medijskim teoretikom in novinarjem Lenartom Kučićem se bo o ameriški medijski krajini in nedavnih predsedniških volitvah ob filmu TV mreža pogovarjala Mateja Valentinčič.
V oddaji in ciklu filmov Kinoteka predstavljamo dva filma Jeana Vigoja, mladega upa in genialnega klasika francoskega filma 30. let 20. stoletja, ki je zaradi tuberkuloze umrl pri komaj 29. letih. S srednjemetražnim filmom Nezadostno iz vedenja (1933), ki je bil zaradi prikaza birokratiziranega in represivnega šolskega sistema v Franciji prepovedan do konca druge svetovne vojne, je vplival na številne kasnejše režiserje. Francois Truffaut mu je posvetil svoj prvenec 400 udarcev. Vigojev edini celovečerni film Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (1934) velja za prvi mejnik francoskega poetičnega realizma, in se nenehno pojavlja na lestvicah najboljših filmov vseh časov. O radikalizmu in poeziji v opusu Jeana Vigoja se bo z novinarko Matejo Valentinčič pogovarjal filmski kritik Andrej Gustinčič. Voditeljica: Mateja Valentinčič.
Kinoteka je pogovorna oddaja, v kateri je v ospredju pogovor s filmskim kritikom in je uvod v ciklus filmov v filmskem terminu Kinoteka. Voditeljica oddaje je Mateja Valentinčič.
Andrzej Wajda, gostja Nina Cvar Delavske pravice, udarništvo, cenzura in filmska praksa so teme, ki jih je v svojem političnem opusu zelo pogosto obravnaval poljski avtor Andrzej Wajda. V oddaji bomo govorili o njegovih delih Človek iz marmorja in Človek iz železa (1977, 1980), ki sta bila posneta na Poljskem v času socializma. Voditeljica oddaje je Mateja Valentinčič.
V oddaji se bomo s filmsko kritičarko Tino Poglajen pogovarjali o delih, ki so Poljaka Krzysztofa Kieslowskega uvrstili med režiserje svetovnega slovesa: trilogiji Treh barv in Dvojnem Veronikinem življenju. Nanje bomo pogledali s feminističnega vidika: kakšne so junakinje, ki so v teh evropskih uspešnicah osvojile srca gledalcev v 90. letih? Voditeljica: Mateja Valentinčič
Pogovorna oddaja o zgodovini filma. V oddaji debatiramo o filmih, ki jih vrtimo v terminu Kinoteka - o prelomnicah, gradnikih, vrhuncih, mojstrovinah, kuriozitetah in raritetah v zgodovini kinematografije. Voditeljica oddaje je Mateja Valentinčič. O filmih, ki se nato zvrstijo v terminu Kinoteke, se pogovarja s strokovnjakinjami in strokovnjaki, predvsem tistimi, ki se ukvarjajo s kritično refleksijo filma. Gre torej za teoretike, kritike, študente in ustvarjalce filma ter cinefile. Oddaja je plod sodelovanja Uredništva oddaj o kulturi in Uredništva tujih oddaj.
Oddajo posvečamo največjemu avtorju japonskega filma Akiru Kurosawi. Mateja Valentinčič se bo z gostom Slavojem Žižkom pogovarjala o štirih Kurosawovih delih, ki so tudi v tokratnem filmskem ciklusu termina Kinoteka: Potepuškem psu, Živeti, Rašomonu in Krvavem prestolu.
Opus italijanskega povojnega avtorja Valeria Zurlinija, ki je najlepša dela posnel v 50. in 60. letih, je po njegovem samomoru leta 1982 za nekaj časa padel v pozabo. V zadnjem obdobju se je znova obudilo zanimanje za Zurlinijeve prelestne družbenokritične ljubezenske melodrame, ki bodo predmet pogovora s filmskim kritikom Denisom Valičem. Oddajo vodi Mateja Valentinčič.
Na mednarodni dan otroka pod drobnogled postavljamo nepozabno klasiko francoskega novega vala 400 udarcev, katere glavni lik je alter ego režiserja Françoisa Truffauta in najslavnejši otrok filma Antoine Doinel, ki ga je zaigral Jean-Pierre Leaud. Govorili bomo o odraščanju, uporništvu in mladosti na filmu. Oddajo vodi Mateja Valentinčič.
Grozljivka, pogovor z Marcelom Štefančičem o kultih in klasikih hororja Žanr je pogosto odrinjen na rob vzvišene različice kanona filmske zgodovine, kjer dominirajo avtorski opusi. Žanr grozljivke pa je – ob boku znanstvene fantastike – tisti filmski žanr, v katerem se najpogosteje skrivajo subverzivne analize ideologij. Klasika znanstvenofantastične grozljivke Invazija tretje vrste je nastala v času McCarthyjevega lova na čarovnice, Romerova Noč živih mrtvecev pa velja za kultno umetnino, ki je ustvarila zombijevstvo, kakršnega poznamo danes. Mateja Valentinčič se bo pogovarjala z Marcelom Štefančičem.
Ciklus filmov Luisa Bunuela v petkovem filmskem terminu Kinoteka uvajamo skupaj z umetnostnim zgodovinarjem, pesnikom in prevajalcem dr. Miklavžem Komeljem. Pogovarjali se bomo o Bunuelovem nadrealizmu, črnem humorju in odnosu do krščanstva. Z gostom se bo pogovarjala Mateja Valentinčič.
Igralska pot nekdaj največje hollywoodske zvezdnice Ingrid Bergman, ki 29. 8. letos praznuje 100-letnico rojstva, bo delovala kot iztočnica za pogovor o širši problematiki filma: o figuri ženske v klasičnem obdobju Hollywooda in njegovi ideologiji ter nekdanjem zvezdniškem sistemu, ki ga je mogoče danes vzeti v bran. Pogovarjali se bomo z novinarko in filozofinjo dr. Jelo Krečič.
Tokratna gostja v oddaji Kinoteka je Majda Širca Ravnikar, nekdanja voditeljica ene najboljših oddaj nacionalne televizije o filmu z naslovom Povečava, strokovnjakinja za italijanski avtorski in evropski film na splošno. V pogovoru bomo osvetlili Fellinijevo mesto v italijanski kinematografiji v tistem času, njegov konflikt z neorealizmom in nezgrešljivi avtorski pečat: karnevalski, satirični, baročni slog.
V opusu nespornih antologijskih trilerjev ima film Topaz mojstra suspenza Alfreda Hitchcocka malce bolj obrobno mesto. V studiu bomo gostili dr. Slavoja Žižka, vodilnega misleca sodobne psihoanalitične in politične teorije, ki bo ta film v ekskluzivnem uvodnem pogovoru za oddajo Kinoteka vzel v bran.
Z Andrejem Gustinčičem, hišnim filmskim kritikom in enim najboljših poznavalcev ameriške kinematografije pri nas, se bomo pogovarjali o Orsonu Wellesu: zakaj je Državljan Kane največji film vseh časov, zakaj je Welles nujen del filmskega kanona, kako skozi kopreno slave sploh prodreti do izvirnih razlogov za Wellesov osrednji status v zgodovini filma.
Filozof dr. Mladen Dolar se je v svojem delu pogosto ukvarjal s komedijo, ki sicer velja za nižji žanr, nevreden filozofske pozornosti. V okviru filmskega cikla vojnih klasik se bomo s filozofom poskusili dokopati do drugačnega videnja komedije: pretehtali bomo, ali bi lahko bil najboljši film o vojni prav komedija, film Biti ali ne biti Ernsta Lubitscha iz leta 1941.
V oddaji se bomo s slovenskim filmskim teoretikom in strokovnjakom za filmski realizem dr. Andrejem Šprahom pogovarjali o pečatu, ki ga je v zgodovini filma pustil italijanski neorealizem.
